Nad posteljnimi stenicami so se sicer pritoževali že v antični Grčiji, v sedmem stoletju so bile na Kitajskem, s kolonialisti pa so potovale tudi v Ameriko in Avstralijo. Njihova populacija je sicer upadla sredi 20. stoletja z razvojem insekticidov, a je v nekaj desetletjih ponovno narasla, saj so postale odporne na večino kemikalij. Njihovega ugriza sicer ne čutimo, saj z ugrizom v gostitelja spustijo snov, ki omrtviči kožo in hkrati preprečuje strjevanje krvi, a povsem drugače je, ko odpade z gostitelja. Ugriz prepoznamo po pojavu srbečih in rdečih izboklinic, ki se pojavljajo v ravni črti, saj se stenice premikajo z lezenjem in ne morejo leteti. Piki so najpogosteje prisotni po obrazu, vratu in drugih lažje dostopnih delih med spanjem.

posteljna stenica 2
Dreamstime
Posteljne stenice niso dokaz slabe higiene. Zatečejo se lahko v kovček in tako prepotujejo več tisoč kilometrov.

Kako se prenašajo in kje se skrivajo

Posteljne stenice se ne pojavljajo zgolj v turističnih namestitvah in stanovanjih, temveč jih najdemo tudi v trgovinah, gledališčih in javnih prevoznih sredstvih. Zmotno je prepričanje, da se pojavijo tam, kjer so slabe higienske razmere, saj jih najdejo tudi v prestižnih hotelih. Zatečejo se lahko v kovček in tako kot slepi potniki potujejo več tisoč kilometrov.

Dezinsekcija?

Zdravstvene organizacije sicer za odpravo navajajo zgolj deratizacijo, dezinsekcijo in dezinfekcijo. Za odpravo boste v povprečju odšteli okoli 140 evrov. Cena dezinsekcije je sicer 70 evrov, a je treba postopek ponoviti po treh tednih, včasih, če je bilo prvič neuspešno, celo večkrat. Največja težava so stanovanja z laminatom in stenskimi oblogami, kjer se lahko stenice dobro skrijejo. Sicer pa jih bomo našli v posteljnih okvirjih in vzmetnicah.

posteljna stenica
Dreamstime
Posteljne stenice najdemo tudi na javnem prevozu, v gledališčih in trgovinah.