Navadni češmin so v ljudskem zdravilstvu uporabljali že pred 2500 leti. Nepogrešljiv je pri slabem delovanju jeter in žolčnika, zlatenici, zaprtju in slabem teku ter revmatičnih obolenjih. Iz zrelih plodov pripravljamo tudi kulinarične dobrote: sokove, marmelade in ponekod tudi vse bolj cenjen kis. Zato ga v živih mejah nikar ne spreglejte, temveč ga spoznajte in pravilno uporabite.

Valjasti škrlatnordeči plodovi in trnje

Češminov poznamo več vrst in sort in vsi so zdravilni. Grme prepoznamo po trnih, rastejo na gozdnih obronkih, kamnitih gričih in vrtovih po vsej Evropi. Zrastejo do tri metre visoko in imajo nabrazdano rumenosivo lubje, rumen les ter rumeno korenino. V zalistjih se spomladi pojavijo rumena grozdasta socvetja, nato pa se iz njih razvijejo škrlatnordeče valjaste jagode. Najbolj zdravilna sestavina v češminu je alkaloid berberin. V jagodah najdemo tudi veliko vitamina C in vitamine B-kompleksa, karotene, lutein ter mikroelemente, kot so krom, cink in kobalt.

Kaj nabiramo?

Pri češminu so zdravilni vsi deli rastline, prav v vseh najdemo tudi že omenjeni berberin. Liste nabiramo v maju in juniju ter jih nato sušimo. Zrele jagode brez pecljev nabiramo jeseni. Sveže lahko predelujemo v sokove in marmelade, nekateri jih vlagajo v kis ali vino in žganje, posušene uporabljamo kot dodatek v čajnih mešanicah. Korenine in lubje nabiramo spomladi ali jeseni, jih posušimo, zmeljemo v prah in uporabimo pri pripravi tinktur, prevretkov in drugih izvlečkov.

Pomoč pri rakavih obolenjih

Zaradi svojega antioksidativnega in protivnetnega učinka se uživanje pripravkov iz češmina priporoča pri rakavih obolenjih. Alkaloidi naj bi imeli celo varovalne učinke, a prav zaradi tega moramo biti pri uporabi previdni, saj nam lahko večja količina povzroči težave. Največ alkaloidov najdemo v korenini in skorji, v listih malo, v zrelih plodovih pa ne najdemo alkaloidov, temveč velike količine organskih kislin, vitamina C in rudninskih snovi.