Najstnika sta pred mesecem dni postala starša male Viktorie. Nosečnost ju je presenetila ter odprla kup strahov in vprašanj, o katerih sta morala temeljito razmisliti, preden sta se odločila prevzeti tako veliko odgovornost, kot je skrb za novo življenje. Obiskali smo ju v Piranu, kjer živita pri njegovi družini, in ugotovili, da se v novi vlogi prav dobro znajdeta.
Ko smo potrkali na vrata stanovanjca, v katerem živijo, se je dober mesec stara dojenčica ravno začela prebujati iz dopoldanskega dremeža. Mladi očka Nikola jo je vešče dvignil in prinesel Steli, ta pa jo je ljubeče poljubila in začela hraniti. Tako očka kot mamica sta bila videti umirjena, prav nič utrujena ali zaskrbljena. Viktoria je zelo pridna dojenčica, sta povedala, redko joka. Ponoči zanjo poskrbi Stela, da se Nikola naspi, zjutraj okoli šestih pa jo prevzame očka, da lahko Stela nadoknadi nekaj ur spanca. Potem pa zanjo skrbita skupaj, če Nikola ni v službi.
Že po prvem letniku je namreč opustil šolanje za mehatronika. Želi biti avtoserviser, zato se bo čez nekaj let vpisal v šolo za avtomehanika ob delu, kajti v prihodnosti se vidi v svoji avtomehanični delavnici. Dotlej pa bi rad delal in prihranil nekaj denarja. Vse letošnje poletje je na obali služil denar kot natakar, prejšnji teden pa se je šel dogovarjat za službo v skladišču enega večjih trgovskih centrov. Če hočeš delati, je dela dovolj, pravi. Spoznala sta se pred letom dni, ko sta Stela in njena prijateljica, ki je imela na Primorskem nekaj znancev, obiskali Nikolovo šolo. Fantje so se zagreli za mladi lepotički in ju vabili, naj še kdaj prideta. Nikola je bil med najvztrajnejšimi, se smeji Stela. Ko sta prišli naslednjič, so se skupaj zabavali vso noč in med Stelo in Nikolo se je zaiskrilo. »V nekem trenutku sem vzela njegov telefon, se z njim slikala in na svojo sliko napisala, da mi je všeč. Ko je pozneje našel sliko, me je poklical, začela sva se vse več pogovarjati in tako se je začelo.« Na začetku je Stela prihajala k njemu v Piran, ko so jo starši bolje spoznali, pa so tudi njemu dovolili k njej na Gorenjsko, kjer je živela z očetom, pa tudi njeno mamo, ki živi v Krškem, sta obiskala.
Spoznanje
Zaljubljenca sta na začetku prezrla znake, ki so kazali, da se s Stelinim telesom nekaj dogaja. »Začela sem se zelo slabo počutiti, vse mi je smrdelo, veliko me je bolela glava in bilo mi je slabo,« opisuje, zakaj je po novem letu naredila test nosečnosti. Bil je pozitiven. Upala sta seveda, da ne bo, a nad rezultatom tudi nista bila preveč presenečena. »Vedela sva, kaj se lahko zgodi, ampak bila sva tako zelo zaljubljena, in v tem stanju sva že razmišljala, kako bo, ko se bova poročila in imela otroke. Nisem si sicer mislila, da se bo tako hitro zgodilo, potem pa sva se začela kar veseliti, jaz sem si vedno želela biti mlada mamica. Lepo se mi zdi, če imajo ljudje mladi otroke, tako kot je bilo to v starih časih.«
»Moja babica je imela mamo pri šestnajstih letih, moja mama pa je mene tudi rodila mlada, kaže, da imamo to v družini,« se je nasmehnil Nikola in priznal, da je njegova mama malce sumila, kaj se dogaja, saj je nenehno hodil k njej po tablete proti slabosti za Stelo.
Kako naprej?
Nosečnost, ki je nista načrtovala, je vseeno prinesla veliko strahu pred prihodnostjo, dvomov in vprašanj. »Spraševala sva se, kaj storiti, kako povedati staršem, razmišljala sva, kje bova živela, če bova otroka obdržala. Ko sva se odločila, da si ga oba želiva, sva pretehtala tudi možnosti, kako bi lahko shajala sama. Predstavljala sva si, da si bo Nikola našel službo, jaz pa to šolsko leto pavziram, v prihodnje pa načrtujem končati četrti letnik vzgojiteljske šole in se zaposliti kot vzgojiteljica. Poleg tega bi rada za dodaten zaslužek naredila tečaj geliranja ter podaljševanja nohtov in trepalnic.« Staršem sta za nosečnost povedala, ko bi še lahko splavila, ampak so novico dobro sprejeli. »Moji so vedeli, da imam rada otroke, da sem dovolj zrela in da mi bo uspelo dobro skrbeti za otroka. Nikolov oče pa nama je položil na dušo, naj še enkrat dobro razmisliva, kajti pri šestnajstih letih ni mačji kašelj imeti otroka. Na koncu pa so vsi rekli, da naju bodo podprli in nama pomagali, kolikor bo v njihovi moči. Če ne bi mogla živeti v Piranu, bi lahko tudi pri mojem očetu ali mami, ampak ker Nikoli veliko pomeni, da je njegova družina blizu, sva se odločila ostati v Piranu. Najina glavna želja je bila, da nama starši pomagajo, dokler se še šolava, midva pa bova sama poskrbela za Viktorio.«
Vsi so me lepo sprejeli
Stela nam je zaupala, da njena generacija vedno bolj razmišlja o tem, da bi mlajši imeli družine. Precej njenih prijateljic in sošolk je že zaročenih. »Veliko deklet ima fanta že pri trinajstih; se mi zdi, da prej dozorimo. Moja mama je šele pri dvajsetih začela hoditi ven, mi pa vsi to počnemo že od petnajstega leta. Odkar sem skupaj z Nikolo, pa sem nehala hoditi ven in se tudi s prijateljicami nisem več toliko družila. Zdi se mi, da sem med njimi vzbudila kar nekaj pozornosti. Po eni strani sem pričakovala, da me bodo obsojali, da sem premlada in malo zmešana, da bom pri teh letih imela otroka, a moram reči, da ni bil nihče nesramen. Spraševali so me, kako se počutim, ali bodo lahko videli otroka. Razen posamezniki na Tiktoku so mojo nosečnost vsi lepo sprejeli.« Nosečnost je bila eno najnapornejših obdobij v njenem življenju, saj se je skoraj do konca slabo počutila.
Stela pravi, da njena generacija vedno bolj razmišlja o tem, da bi mlajši imeli družine. Precej njenih prijateljic in sošolk je že zaročenih.
Po koncu šolskega leta se je preselila v Piran ter večino časa preležala in počivala. Takoj, ko sta se odločila, da bosta otroka obdržala, sta začela varčevati, sicer pa, pravi Stela, je bila od nekdaj bolj skromna in je večino denarja, ki ga je dobila, shranila. Po porodu je dobila nagrado občine, enkratno starševsko pomoč, redno pa bo prejemala tudi starševski in otroški dodatek. »Nič nisva zapravljala zase, vse sva hranila za Viktorio, da sva ji lahko sama nakupila vse potrebno. Pravo doživetje je bilo izbirati stvari zanjo. Komaj sem čakala, da se bo rodila, da ji bom lahko vsak dan oblekla kaj novega.«
Za otroka bosta skrbela sama
Vso nosečnost je zanjo skrbela ginekologinja z Jesenic, zadnjih nekaj dni pred porodom pa je hodila na preglede v izolsko porodnišnico, kjer je potem tudi rodila. Ker se je otrok razvijal normalno, je pričakovala naraven porod in se ga niti ni pretirano bala. O porodu in negi dojenčkov se je veliko pogovarjala s svojo mamo, ki je rodila tri otroke, precej pa sta se povezali tudi z Nikolovo teto, ki je nekaj mesecev pred Stelo tretjič postala mamica. Seveda pa čas, v katerem sta pričakovala hčerkico, ni bil povsem brezskrben.
Stela je razmišljala, kakšno bo življenje z Nikolovimi starši, kako se bo vklopila v njihovo družino, razmišljala je, ali jima bo finančno uspelo poskrbeti za družinico, saj ne želi, da drugi skrbijo za njunega otroka, ali bo Nikola dobil službo, ki mu bo všeč … »Glede otroka pa me ni skrbelo, saj znam z njimi, pa ob sebi imam Nikolovo mamo, ki mi lahko pomaga, kot tudi njegova teta. Kar se poroda tiče, sem edino upala, da ne bi imela carskega reza,« se je nasmehnila mlada mamica, medtem ko je malčica zadovoljno predla v njenem naročju.
Z Nikolo je bilo lažje
Porod, pravi, ni bil nič posebnega, niti ni bil posebno boleč. Malo je bila negotova, kdaj se odpraviti v porodnišnico, saj je imela popadke že dva dni pred porodom. Ko pa so se zgostili na pet minut, sta 31. avgusta z Nikolo poklicala taksi, da ju je odpeljal v porodnišnico. Bodoči očka je bil ves čas ob njej, jo držal za roko in bodril, da ji bo uspelo. »Brez njega bi mi bilo prav gotovo veliko težje,« je priznala. Porod se je sicer odvil brez komplikacij, se je pa zapletlo s posteljico, morali so jo operativno odstraniti, tako da je hčerkico dobila k sebi šele, ko se je zbudila po posegu. Zdela se ji je tako krhka, da se je vsa tresla, ko jo je prvič previla.
Zdaj pa sta oba novopečena starša že prav vešča in se izmenjujeta pri skrbi za dojenčico, ki so se je vsi zelo razveselili.
Ne bi zamenjala
Zdaj je stara dober mesec dni ter je pridno in nezahtevno dete, joka samo, kadar je lačna. Stela in Nikola se zelo posvečata svoji novi vlogi, ampak nismo mogli mimo vprašanja, ali si morda ne želita ven in se družiti s prijatelji. »Jaz sem se do nosečnosti veliko družila, zabavala, hodila v klube, odkar sem pa z Nikolo, me ven niti ne vleče več. Sem že prej vsega tega imela kar zadosti. Svojega zdajšnjega življenja ne bi zamenjala za nič na svetu. Najsrečnejša sem, kadar smo skupaj, gremo na sprehod ali kadar se družim z drugimi mamicami. Zdi se mi, da ničesar ne zamujam, in prav nič ne obžalujem.« Ker je dopoldne družinica večinoma sama, si tudi sama skuhata kosilo. Včasih kaj pripravi Nikola, največkrat pa Stela. »Moja mama dobro kuha, pa sem se veliko naučila od nje. Včasih mi pa Nikola pove, kaj bi jedel, in malo pobrskam med recepti ter skuham.« Največkrat pripravlja piščanca s prilogami in testenine. »Meso je za Nikolo, jaz jem pa bolj priloge, ker sem vegetarijanka.«
Pomaga z nasveti
Odkar je začela objavljati na Tiktoku, predvsem pa po tistem, ko je zaupala svojo porodno zgodbo, se veliko mladih obrača nanjo in jo sprašuje za nasvete. »Povem jim, da se morajo najprej pogovoriti s partnerji, pomembna je podpora staršev, dvomim, da bi nama uspelo, če nama starši ne bi stali ob strani. Najpomembneje je, da dekle ni samo, ko zanosi. Če se odloči za otroka, je treba narediti tudi finančni načrt, postati odgovoren in vedeti, kaj pomeni imeti otroka!« Čeprav se ji je včasih še vedno malo nerodno izpostavljati, vedno bolj razmišlja, da so tam zunaj najstnice, ki so se morda znašle v stiski, in jim s svojimi izkušnjami lahko pomaga. Zato bo z videi o svojem življenju po vsej verjetnosti nadaljevala.
Več podobnih zanimivih vsebin si preberite v novi izdaji revije Jana.
Komentarji