Česen je žal vrtnina, ki se ne zna upirati plevelu. Zato moramo tudi sami nekaj narediti v ta namen. Dobro je, da gredice, posebej njive za sajenje, pripravimo vsaj 14 dni prej, bolje pa je, da je ta čas še daljši. Govorim o slepi setvi, tehniki, s katero skušamo zmanjšati količino semena plevela v tleh. Površino pripravimo tako, kot da bomo sadili (ali sejali). Tudi pognojimo zdaj. V 14 dneh bodo vzkalila semena plevelov, ki so tik pod površino. Te rastline so najbolj konkurenčne pridelovani vrtnini, v tem primeru česnu. Te kaleče divje rastline potem tik pred sajenjem fizično uničimo: z brano, motiko, grebljico …, s tistim, kar pač imamo in je potrebno.

Gnojenje in kolobar

Česen uvrščamo med lukovke (nekoč čebulnice), njegovi sorodniki so torej čebula, por, šalotka, stoletni luk, drobnjak … Ta skupina vrtnin je zelo občutljiva za ozek kolobar, na isto mesto lahko pride vsako četrto, bolje peto leto. To upoštevajte, saj je večina težav z gnitjem tako česna kakor čebule povezana tudi z ozkim kolobarjem.

Lukovke ne prenašajo gnojenja s hlevskim gnojem. Česen je nekoliko manj občutljiv, zato ga lahko gnojimo s kompostom, tudi kupljenimi organskimi gojili. Vendar svetujem, da vsem dodamo 20 dag/m2 kalijevega sulfata. Lukovke potrebujejo namreč veliko kalija, ta vpliva tudi na odpornost in prezimovanje. Osnovni okus, ki ga imamo tako radi, pa dajo žveplene spojine. Zato tudi žvepla ne sme manjkati. V jeseni v bistvu drugega sploh ne potrebuje, tudi dušika in fosforja ne. Pognojimo torej z nekje do 8 l/m2 komposta ali 75 odstotki priporočenega odmerka kupljenega organskega gnojila. Upam, da zdaj že vsi veste, da gnojilo vedno zadelamo v zemljo, nekje 15–20 cm v globino.

Stročkamo tik pred sajenjem

Česen takoj po nabavi spravite iz vrečic in ga hranite v temnem, mrzlem, a suhem prostoru. V vrečicah so veliko ugodnejši pogoji za razmnoževanje bolezni. Enako velja tudi za čebulček.

Stročkanje pomeni, da glave razdelimo na posamezne stroke. Če to naredimo prehitro, začnejo stroki gnati zelene liste. To pa pomeni, da bo korenin bistveno manj. Prav dober, razvejan, močan koreninski sistem je pogoj za dobro prezimovanje in seveda v naslednji sezoni za bolj zdrave rastline in višji pridelek. Zato po možnosti razstročkajte glave česna tik pred sajenjem.

Pri česnu res velja, da debelejši stročki (vzeti iz debelih glavic, če imate svoj sadilni material) dajo večji pridelek. Zato ob stročkanju ločite debelejše stroke od drobnejših. Ne merimo ali kompliciramo, samo na oči ločite stroke na dva dela.

Debelejše stroke sadite tako, kakor ste navajeni. Manjše stroke pa posadite v rastlinjak, če ga imate, ali tudi na prosto relativno na gosto, saj jih boste porabili kot mladi česen. Če stročkate prej, naj ostanejo stroki v hladnem, temnem in suhem prostoru razprostrti v eni plasti.

Tik pred sajenjem dodamo stročkom še nekaj energije

Najpogosteje ljudje v ta namen uporabijo besedo razkuževanje, vendar ne gre za to. Stročke tik pred sajenjem namočimo v vodi, v katero smo dali pripravek, ki vsebuje morske alge. Sama bi jim dodala tudi kakšno žvepleno listno gnojilo, ki pa ga pri nas za zdaj najdete samo na spletu. Uporaba pripravka s sodo bikarbono, ki mu dodamo čilijev prah, nima dokazov o dobrem učinku. Zato se odločite sami.

Namakamo nekje do 15 minut. Potem stroke takoj posadimo, če pa sadite strojno, je mogoče stroke spet posušiti in šele potem saditi.

Kako na gosto in kako globoko

Tudi to je pogosto vprašanje vrtičkarjev. Česen ima dokaj močan koreninski sistem. Da bo v celoti izkoriščen, pa konec koncev tudi, da bo nasad zračen in zato bolj zdrav, mora imeti česen dovolj prostora. Zato naj bo med vrsticami vsaj 30 cm, v vrsti pa deset, če je nasad namenjen pridelavi za skladiščenje. V rastlinjakih, ljubitelji česna pa tudi na prostem, lahko manjše stroke sadite gosteje skupaj. Med vrstami naj bo vseeno 30 cm, v vrsti pa zadošča 5 cm. Jesensko sajenje pomeni nekoliko globlje sajenje, vendar vseeno ne pregloboko. Splošno pravilo sajenja čebulic je, da je nad njimi dvakrat toliko zemlje, kot je čebula visoka. Jeseni torej sadimo stroke nekje na globino 8 cm (spodnji del stroka). Pregloboko sajenje pomeni, da se bo rastlina preveč trudila, da pride na prosto, s tem pa bo ostalo manj energije za liste, korenine in tudi odpornost proti mrazu.

Preplitko sajenje pa pomeni slabše prezimovanje, predvsem pa je dokaj nevarno, da bo česnova muha imela še boljše pogoje za svoj razvoj.

Česen namreč sadimo dokaj pozno (prvi teden novembra, konec oktobra samo na višjih legah), da ne bo februarja prevelik. Muha namreč išče rastline, ki imajo nekje dva do tri liste na prostem. Pa tudi energije izgubijo rastline veliko manj pozimi, bolj zdrave ostanejo. Zato česna ne sadite prezgodaj.

Tudi zračne čebulice posadimo sočasno

Mnogi imate pobrane tudi zračne čebulice, ki nastanejo na cvetnih steblih. Iz teh sicer ne bodo zrasle velike glave, če pa jih posejete, boste imeli prav tako na razpolago mlad česen. Malo poznejši bo kakor tisti iz strokov, a tako ne zavržemo ničesar. Za sajenje zračnih čebulic velja vse, kar je napisano zgoraj za stroke, le bolj plitvo (nekje 3 cm v globino) jih sadimo.

Česen uspeva na vrtu le, če ne pretiravamo z gnojenjem, če poskrbimo, da bo zemlja okoli njega od pomladi naprej ves čas rahla, zato ga ne smemo saditi preblizu skupaj, upoštevamo pa zlato pravilo kolobarja.

Več podobnih zanimivih vsebin si preberite v novi izdaji revije Jana.