Bakterijske meningitise povzročajo različne bakterije. Ena izmed bakterij, ki lahko povzroči vnetje možganskih ovojnic, je meningokok. 

Virus meningitisa se širi povsem enako kot virusi prehlada, kapljično, torej s kašljanjem, kihanjem oziroma dotikanjem okuženih površin, najraje pa ima vlažne in tople prostore na bazenih, zato je tudi zaščita enaka: dosledno umivanje rok in izogibanje prepolnim prostorom.

Kaj ga povzroča

Virusni, najmanj nevarni meningitis povzročajo številni virusi. Najpogostejši so enterovirusi, ki povzročajo pri odpornejših ljudeh le vnetje žrela ali drisko, redkeje pa so vzrok virusi, ki povzročajo mumps. Zanimivo je, da se virusni meningitis zelo rad širi poleti oziroma na začetku jeseni, bakterijski pa pozimi, kar lahko povzroči na šolah prave epidemije. Bakterijski meningitis pa je najpogosteje posledica vnetja z meningokokom, natančneje s sevom B, ki pri večini ljudi počiva na zadnji steni žrela, vendar ne izbruhne z boleznijo, če smo sicer trdnega zdravja. Redkeje je bolezen posledica okužbe, ki se je razvila drugje v telesu. Bakterija, ki povzroča tuberkulozo, se lahko na primer iz pljuč razširi na možganske ovojnice.

Je to že vnetje možganskih ovojnic?

Meningitis izbruhne nenadoma, kot gripa, in tudi simptomi so precej podobni: povišana telesna temperatura, bolečine v sklepih in mišicah, glavobol oziroma bolečine vzdolž vratu, občutljivost za svetlobo, slabost in bruhanje. Na virusni meningitis nas telo opozori šele po nekaj dneh, bakterijski pa nas položi v posteljo v nekaj urah. Pri meningokoknem meningitisu se pojavi škrlatno rdeč izpuščaj velikosti od bucikine glave do večjih lis, ki ne izgine niti, če nanj pritisnemo. Če pri meningitisu ne ukrepamo takoj, se lahko kot posledica bakterijskega meningitisa razvijejo epileptični napadi, zaspanost in koma. V nekaterih primerih se v možganih naredi ognojek, ki pritiska na okoliška tkiva in zoper katerega antibiotiki niso vedno učinkoviti, temveč je potrebno kirurško odstranjevanje gnoja. Okoli 80 odstotkov ljudi si po ognojku opomore, preostali pa vse življenje čutijo posledice, na primer epileptične napade, težko govorijo ali pa imajo šibke ude.

Posledice

Žal bakterijski meningitis pogosto pusti trajne posledice, kot so slabši sluh ali motnje spomina, še vedno pa približno desetina obolelih umre. Smrt je najpogostejša med dojenčki in starostniki. Cepiva zoper najpogostejši bakterijski, meningokokni meningitis za zdaj še ni. Otroci so cepljeni le proti redkejšima sevoma. Vseeno se je pred potovanji v ogrožene dela sveta priporočljivo cepiti proti meningitisu več vrst.