Kaj lahko podjetja sploh naredijo, da se izognejo negativnim obrestnim meram?
Kriva je centralna banka
Glavni krivec za nizke oziroma negativne obrestne mere je Evropska centralna banka. ECB želi s svojimi monetarnimi ukrepi znižati strošek zadolževanja s ciljem, da bodo podjetja najemala kredite, investirala v razvoj in s tem spodbudila gospodarsko rast. Hkrati se breme obstoječih dolgov močno manjša, saj so stroški odplačevanja precej nižji kot pred nekaj leti.
Avtor: Luka Gubo, kvantitativni analitik pri podjetju Finančni trgi, d. o. o., in upravljavec sklada FT Quant. Ima izkušnje na področju razvoja kvantitativnih modelov in investicijskih strategij.
Nizke temeljne obrestne mere pa nimajo samo pozitivnih učinkov (cenejše zadolževanje), ampak tudi negativne. Če imate privarčevana sredstva, imate zdaj precej velike težave pri iskanju dobrih varnih naložb. Državne obveznice in depoziti, ki veljajo za ene najvarnejših naložb, trenutno ponujajo manj kot en odstotek donosa (obresti) na leto. V nekaterih primerih je ta vrednost že blizu nič odstotkov, za tiste najvarnejše oblike naložb pa lahko celo pričakujemo negativne donose.
Ni dobrih projektov
Kljub vsem naporom centralnih bankirjev nizke stroške zadolževanja izkorišča presenetljivo malo podjetij. Eden izmed razlogov je strah bank pri posojanju, saj so se v času krize močno opekle. Zdaj zahtevajo večje vrednosti kolaterale pri odobravanju kreditov.
Močnejši razlog za počasno rast kreditov pa se skriva v samem gospodarstvu. Na žalost je projektov, ki ponujajo dober donos na investicijo in so ob tem dovolj varni, vedno manj. Kreditni krč, ki nastane zaradi pomanjkanja dobrih projektov, je skupaj s »prestrašenimi« bankami težava na kvadrat.
Kako dolgo še?
Celotna zgodba nizkih ali negativnih obrestnih mer bo trajala še nekaj časa. Po napovedih ECB lahko pričakujemo nizke obrestne mere še vsaj dve leti, če se ponovi scenarij Japonske, pa lahko nizke obrestne mere ostanejo še precej dlje.
Komentarji