Nina Jazbec, finančna svetovalka, KD Skladi, d. o. o.
Ob korekcijah na borznih trgih je zelo pomembno, da vlagatelji ohranimo trezno glavo in se ne prepustimo čustvom. Strah je sicer običajna reakcija, ko trgi padajo, vendar pa je sprejemanje investicijskih odločitev, ki temeljijo na čustvih pogosto napačno. Velikokrat se zgodi, da se vlagatelji tako o nakupih, kot o prodajah odločamo impulzivno, na podlagi čustev in ravno zaradi tega dosegamo precej manjšo povprečno donosnost kot na primer posamezni vzajemni sklad. Obseg, dolžina in moč nihajnosti je namreč odvisna tudi od psiholoških vzgibov vlagateljev. V naraščajočem obdobju, tako imenovanem bikovskem trendu, prevladuje pohlep in posledično lovljenje fantastičnih donosov, v padajočem, medvedjem trendu, pa strah, ki je kriv za marsikatero prenagljeno prodajo. Obe čustvi povzročata, da večina vlagateljev kupuje in prodaja vrednostne papirje ravno v napačnem času. Gre za največja sovražnika preudarnega investiranja.
Za vlagatelja, ki se odloči, da bo sredstva plemenitil na kapitalskih trgih, je pomembno, da razume, da so vrednosti vrednostnih papirjev na kapitalskih trgih izpostavljene nihanjem, ki so prisotna ves čas. Nihanja so na kratek rok lahko zelo velika, vendar se z daljšanjem dobe varčevanja tveganje izgube znižuje, saj je obdobij pozitivnega trenda veliko več kot obdobij padcev, zato se, ko tečaji padajo, dolgoročni vlagatelj ne sme ustrašiti. Za končni rezultat, zaradi katerega varčujemo v vrednostnih papirjih, moramo počakati, da mine daljše časovno obdobje. Hkrati pa se moramo vlaganja lotiti preudarno. Če želimo vlagati racionalno, je treba ustrezno presoditi svoje finančne razmere, finančne cilje in odnos do tveganja. Svoje naložbe moramo razporediti tako, da prevzamemo toliko tveganja, kot si ga lahko privoščimo in ga tudi lahko prenesemo. To pomeni, da moramo izbrati naložbe, ki ustrezajo našemu profilu vlagatelja. V praksi se namreč prepogosto zgodi, da vlagatelji izberejo nadpovprečno tvegane naložbe, predvsem na podlagi pretekle donosnosti, ki pa ne ustrezajo njihovemu odnosu do tveganja. Visoki pretekli donosi pogosto zavedejo vlagatelje, da vložijo sredstva v višje tvegane, ozko usmerjene delniške vzajemne sklade in se ob tem premalo zavedajo, da potencialno višje donosnosti pomenijo tudi višje tveganje. Žal se veliko vlagateljev naložbenega tveganja v resnici tega zave šele, ko tečaji padejo.
Glede na to, da je nihanje na kapitalskih trgih prisotno ves čas in je težko oceniti, kdaj je primeren čas za investiranje sredstev v vzajemne sklade, je priporočljivo, da redno mesečno vlagamo enake zneske v enega ali več izbranih vzajemnih skladov, ne da bi se ozirali na rast ali upadanje tečajev. Z rednim vlaganjem se izognemo negotovosti pri odločitvi o nakupu točk in hkrati izkoristimo nihanja v gibanju vrednosti točk vzajemnega sklada. Zaradi nihajočih tečajev bo večina vlagateljev še dodatno povečala dobiček v času rastočih tečajev in zmanjšala ali celo izničila izgubo v času negativnih dogajanj na borzi. Ko je vrednost točke nižja za isti znesek kupite več točk kot takrat, ko je vrednost točke višja. Povprečna cena, po kateri boste točke kupovali, bo zelo verjetno nižja od povprečne vrednosti točk na nihajočem trgu v istem obdobju.
Žal pa se v praksi pogosto zgodi, da vlagatelji po visokih padcih zaradi strahu pred izgubo prenehajo z rednimi mesečnimi vplačili. Običajno to storijo ravno takrat, ko so cene delnic na najnižjih ravneh in bi torej lahko zaslužili največ. Ravno z rednim varčevanjem namreč najbolje ublažimo borzne upade oziroma lahko pocenitve celo izkoristimo, saj ob korekcijah kupujemo ceneje.
Pogosto je najprimernejša stvar v obdobjih ekstremne tržne volatilnosti, da se držimo naložbenega načrta, ki ga že imamo in poskušamo ignorirati kratkoročna nihanja ter izločiti čustvene odločitve.
Komentarji