Kot piše FT, je Slovenija od prevzema evra leta 2007 postala "šibek člen" evroobmočja. Potem ko je nepremičninski balon naredil luknjo v njenih bankah, so se začela pojavljati ugibanja, da bo Ljubljana morala za pomoč zaprositi Bruselj.

Gospodarskim težavam države se je pridružila še politična kriza zaradi korupcije v visokih krogih, ki je sprožila proteste. Časnik ob tem navaja nedavne ugotovitve komisije za preprečevanje korupcije glede 200.000 evrov zasebnega premoženja premiera Janeza Janše, ki naj ga ta ne bi prijavil.

Pahor je za FT dejal, da je njegova vlada leta 2009 napačno ocenila resnost finančne krize. A s sprejemom pokojninske reforme decembra ima Slovenija zdaj potreba sredstva za boj s primanjkljaji bančnega sistema. "Ni nikakršnega razloga (za finančno pomoč)," je dejal Pahor in izrazil prepričanje, da ima vlada "dovolj sredstev".

Njegovo oceno naj bi prejšnji petek sprejel tudi evropski komisar za denarne in gospodarske zadeve Olli Rehn, piše FT.

Pahor je obljubil nadaljevanje prizadevanj za pomoč bančnemu sistemu in reforme drugih vidikov gospodarstva, vključno s trgom dela. A uspeh teh prizadevanj je odvisen od krepitve pravne države, je menil.

"Splošen občutek ljudi je še vedno občutek nepravičnosti," je ocenil Pahor. Brez občutka za osnovno pravičnost je težko prepričati državljane, naj sprejmejo druge žrtve. Kot področje, ki si zasluži temeljit pregled pravosodnih oblasti, je navedel zlorabe v zvezi s privatizacijo. "Vse se začne s pravno državo," je dejal Pahor in menil, da je to "ključno za uspeh reform".

Spregovoril je tudi o varčevalnih ukrepih. "Utrujenost je zelo dobra beseda za opis trenutnega razpoloženja v državi," je dejal in dodal, da "moramo končati to strogo varčevanje".

Obenem je še obljubil, da bo v prihodnje iskal več konsenza. "Mogoče je bila moja napaka kot premier, da sem mislil, da moram vztrajati pri reformah ne glede na podporo socialnih partnerjev," je dejal. "To sem podcenjeval in plačal veliko ceno," je še dodal za britanski časnik.