Takšen trend naj bi se ravno zaradi neurejenega stanja pri dobavi čipov nadaljeval vsaj do konca tega leta. Proizvodnja novih vozil se zato še vedno zmanjšuje, zanimanje kupcev pa je po podatkih prodajalcev sicer res nekoliko nižje od običajnega, vendar veliko večje od razpoložljive ponudbe. Novih vozil je, kot rečeno, manj, zato je prava zmešnjava zavladala na trgu rabljenih vozil. Dobri rabljeni avtomobili se prodajajo kot vroče žemljice, in to seveda po vročih cenah. Kjer ni dovolj ponudbe, gredo cene pač v nebo.

Kdor je kdajkoli brskal po našem največjem spletnem iskalniku avtomobilov Avto.net in iskal primerno vozilo zase, se je izgubljal v raznoliki ponudbi in neskončno dolgih seznamih na kupca čakajočih vozil. Zdaj že nekaj časa ni več tako. Seznami so se namreč drastično skrajšali in veliko težje je najti kaj primernega za primerno ceno. »Rabljeni avtomobili so se začeli dražiti konec lanskega leta, po moji oceni so danes v povprečju dražji za vsaj 20 odstotkov, nekateri tudi krepko več,« pravi Zvonko Dominko, direktor ptujske Avtohiše Dominko. »Težko jih je dobiti, še težje kaj dobrega. Prodajalci smo v zadregi, kako kupcu ponuditi dovolj pester nabor vozil, tudi rabljenih, a je do njih vse težje priti. Tako si delamo zaloge, kakor pač vemo in znamo. Cene rabljenih avtomobilov so se močno povišale; prodajajo se za toliko, kolikor so ljudje zanje plačali pred dvema letoma.«

Prihajajo naročila iz lanske pomladi

Podaljšale so se tudi čakalne dobe za nova vozila. »Povprečno je treba čakati nekje do pol leta, lahko pa tudi dlje. Z električnimi in hibridnimi avtomobili je veliko slabše. Nanje se namreč čaka leto, tudi dve, poleg tega nekaterih hibridnih modelov sploh ni moč dobiti. Nič drugače ni z gospodarskimi vozili. Stanje je trenutno takšno, da so roki dobave zgolj okvirni, informacije zelo nedorečene, spreminjajo se iz dneva v dan. A je zdaj povsod enako. Ni tako, da če pri Dominku ni, bom šel k nekomu drugemu. Povsod se čaka in kupci to vedo. Čudna situacija je, res. V teh dneh na primer dobivamo avtomobile, ki smo jih naročali lani marca, aprila. Po nekaj zatišja se je povpraševanje pri kupcih sicer povečalo, a opažam, da so mnogi še zmeraj previdni pri odločanju, ali kupiti ali ne kupiti, saj se v teh pokoronskih razmerah in glede na vojno v Ukrajini razumljivo bojijo krize, ki prihaja, in novih kreditov.«

Rekordna prodaja hibridov

Vozni park se stara

Osebni avtomobili, ki so bili lani registrirani v Sloveniji, so bili povprečno stari več kot deset let, natančneje 10,6 leta. To pomeni, da se je vozni park Slovencev za pol leta postaral, saj je povprečje še leto nazaj znašalo 10,1 leta. A je povprečna starost slovenskih avtomobilov še vedno pod evropskim povprečjem, kjer so bili leta 2020 povprečno stari 10,8 leta. Obenem pa narašča stopnja motorizacije državljanov. Lani je bilo tako v Sloveniji 564 registriranih osebnih avtomobilov na tisoč prebivalcev. Stopnja motorizacije je bila kot že več let doslej najvišja v goriški statistični regiji (628), najmanjša pa v zasavski statistični regiji (539).

Čeprav je treba na električna in hibridna vozila zelo dolgo čakati, in nekaterih trenutno niti ni mogoče kupiti, pa je zanimivo, kako veliko hibridnih avtomobilov je bilo lani kljub temu prodanih. Več kot očitno pri kupcih naraščata želja po nižanju stroškov in okoljska ozaveščenost. Po najnovejših statističnih podatkih se je namreč število prvič registriranih novih hibridnih osebnih avtomobilov lani v primerjavi z letom 2020 povečalo za kar 169 odstotkov. Med vsemi novimi prvič registriranimi avtomobili so hibridni modeli zasedli 15-odstotni delež. Skupaj je bilo v Sloveniji lani registriranih 16 tisoč avtomobilov na hibridni pogon. Za 47 odstotkov oziroma na okoli 5400 se je povečalo tudi število električnih avtomobilov. Sicer še zmeraj dobra polovica naših avtomobilov deluje na dizelski pogon, slaba (47 odstotkov) pa na bencinskega.

Nismo še na ravni pred epidemijo

Konec lanskega leta smo imeli 1.189.000 registriranih osebnih avtomobilov, kar je za dva odstotka več kot leto prej. V register vozil je bilo prvič vpisanih več kot 126 tisoč cestnih vozil, kar je za 12 odstotkov več kot v letu 2020, v katerem se je število prvih registracij zmanjšalo zaradi sprejetja dveh vladnih odlokov za zajezitev epidemije covida. Še vedno pa je bilo registriranih za 14 odstotkov manj vozil kot v predkoronskem letu 2019. Podobno je tudi z osebnimi avtomobili: lani smo jih prvič registrirali 88 tisoč, kar je za devet odstotkov več kot predlani, a še vedno za 18 odstotkov manj kot pred epidemijo. Medtem ko je število prvič registriranih novih osebnih avtomobilov v 2021 približno enako kot v 2020, pa je slika precej drugačna pri rabljenih avtomobilih, ugotavljajo tudi na slovenskem statističnem uradu (Surs), saj jih je bilo lani v primerjavi s predlani za kar 26 odstotkov več.