Jožef Horvat iz NSi je premierja v poslanskem vprašanju spomnil, da je napovedoval davčno reformo, s katero se bo znižala obremenitev dela in povečala obremenitev premoženja. "Pričakovali smo davčno reformo v polnem pomenu te besede, od teh obljub pa državljani nimamo nič pozitivnega," je dejal. Ali je ob ohlajanju gospodarske rasti racionalno zaostrovati pogoje za podjetnike, saj vlada s predlogom novele zakona o dohodnini drugič napada dobro delujoči sistem normirancev, spremembe pa bodo udarile 15.000 podjetnikov, ga je vprašal Horvat.

"Ne razumem, zakaj se borite za 6000 privilegiranih in iz tega delate davčni problem za celo državo, pri čemer 100.000 drugih obrtnikov normalno obračunava stroške in plačuje davke," mu je odgovoril Golob. Za normirance, ki imajo letno do 60.000 evrov prihodkov, kar pomeni 5000 evrov na mesec, se nič ne spreminja. Nad to mejo pa bo treba prikazovati stroške, tako kot jih ostali podjetniki. "Vsi, ki jih dejansko imajo, bodo plačevali enako, tisti, ki jih nimajo, pa bodo morali temu ustrezno plačevati podobne davke, kot jih plačujemo mi, ki smo zaposleni," je dejal.

Po predlogu se najvišja dovoljena meja za sodelovanje v sistemu za polne normirance znižuje s 100.000 na 60.000 evrov letnih prihodkov, za popoldanske pa s 50.000 na 30.000 evrov. "Med 60.000 in 100.000 jih je 6000, med njimi pa prevladujejo odvetniki in tisti s področja IT, torej visoko izobraženi, ki so našli nišo, kako povečevati svoj neto prihodek na način, da se zmanjša davčna obveznost," je ponazoril Golob. Po njegovih besedah velika večina tistih, za katere se bori Horvat, dejansko drugih stroškov nima.

Tudi pri popoldanskih normirancih po Golobovem mnenju ne gre za obrtnike in podjetnike, temveč večinoma za ljudi, ki so v službi, največkrat v javnem sektorju, in ki bodo nad novo postavljeno mejo morali dokazovati stroške. Med njimi je Golob naštel zdravnike, odvetnike in visokošolske učitelje. "To niso podjetniki, še posebej ne tisti, ki bi skrbeli za gospodarski razvoj," je dodal in med dobrimi rezultati Slovenije naštel podatke za gospodarsko rast, brezposelnost, inflacijo in realno rast plač, ob tem pa spomnil na rekordne dobičke družb.

Horvatovo navedbo, da so davčne spremembe nastale na dopisni seji, je zavrnil. Na tem področju sta delovali skupina za povečevanje konkurenčnosti in svet za davke, v obeh so bili poleg predstavnikov stroke tudi predstavniki socialnih partnerjev, ker Ekonomsko-socialni svet takrat ni deloval, je navedel. "Vsi do 60.000 evrov prihodkov bodo ohranili obstoječi privilegiran položaj brez dokazovanja stroškov, kdor ima pa prihodkov več kot 5000 evrov na mesec, si pa lahko privošči, da bo stroške enako kot vsi ostali dokazoval in tudi plačeval davke," je sklenil premier.