Kot je opozoril nekdanji član uprave Darsa in nekdanji direktor državnega inženirskega podjetja DRI Metod Di Batista, so se v zadnjih 15 letih spreminjale strategije in usmeritve, ki jih je po osamosvojitvi sprejela država. Ob tem je izpostavil poudarek na trajnostnem razvoju, za katerega meni, da je vplival na stigmatizacijo celotnega gradbeništva, tudi gradnje cest.

Spomnil je na številne pozive, da mora Slovenija zmanjšati ogljični odtis v prometnem sektorju. "Nihče pa ob tem ni pomislil, da če bi s tem, ko bi naredili dodatne avtocestne pasove, ta odtis dejansko zmanjšali, saj vozila ne bi v nedogled stala na cesti. Prometna stroka zdaj zna izračunati, koliko odtisa bi s tem zmanjšali," je navedel.

Razvoj prometne infrastrukture hromijo zamude

Nekdanji član Darsove uprave Lado Prah je izpostavil, da je Slovenijo tako na Jelšanah kot v Dragonji prehitela Hrvaška, saj je ta zgradila štiripasovnice do meje, medtem ko se pri nas v vseh teh letih še vedno ni zgodilo nič, vse te ceste do meje s Hrvaško na jugozahodu države pa naj bi posodobili in razširili šele po 2030.

Tudi sam je izpostavil zelene poglede, ki da so začeli v zadnjih letih prevzemati pobudo, avtoceste pa so s tem prišle na tako imenovano črno listo. Ker so s tem ves čas spreminjale tudi usmeritve, je to označil za legalizacijo zamud.

Nekdanji podžupan Mestne občine Ljubljana in mestni urbanist Janez Koželj se je dotaknil zamudništva. Kot je opozoril, to traja že 24 let, saj v tem času Slovenija ni uresničila nobenega večjega projekta, obstajajo pa projekti, ki so neuresničeni že 45 let. "Razvoj gre naprej in zaostanki so tako veliki, da povzročajo krizne situacije," je sklenil.

Nekdanji prometni minister Marko Pavliha se je dotaknil predvsem primorskega in notranjskega območja, kjer prav tako še niso uresničeni številni infrastrukturni projekti. Med drugim je tudi on izpostavil hitro cesto Koper-Šmarje-Dragonja in hitro cesto do Jelšan. Težavo vidi predvsem v mačehovskem odnosu vseh preteklih vladajočih in ob tem poudaril, da tudi na tokratnem kongresu ni bilo prisotnega nobenega vidnega člana aktualne vlade ali koalicije.

Pomembno je uravnoteženo vlaganje v različne oblike prometa

Sodelujoči so se ob koncu okrogle mize posvetili prav zelenemu prehodu na področju prometa. Ob tem je Prah izpostavil, da je treba stremeti k temu, da bi bila infrastruktura uravnoteženo zasnovana. Po njegovem mnenju so pomembne tako dobre železnice kot tudi avtoceste, izpostavil pa je tudi možnost tramvajev v mestnem prometu in dobrega javnega prometa nasploh.

"A treba se je zavedati, da brez cest in avtocest ne bo šlo. Rad bi čez 20 let videl tiste, ki zdaj govorijo, da je treba dati gradnjo cest na stran. Pa saj avtomobili se bodo spremenili in ne bodo imeli več izpustov, ampak tudi električni avtomobili bodo potrebovali ceste," je opozoril. Na koncu se je vprašal, kje bomo dobili elektriko za vse električne avtomobile, saj je Slovenija že zdaj energetsko podhranjena.

Kongres se bo sklenil v petek, letošnja izvedba dogodka pa je šestnajsta. V treh dneh bodo strokovnjaki govorili predvsem o odporni prometni infrastrukturi, mobilnosti, varnosti in trajnosti ter digitalizaciji.