Kot je znano, je Sonja Golc oktobra 2022 zaradi močnih bolečin v trebuhu poiskala pomoč v Splošni bolnišnici Ptuj, njeno zdravljenje je potekalo tudi v Ljubljani in Mariboru. Kljub zdravljenju in hospitalizacijam je mesec dni kasneje umrla v UKC Maribor. Njen mož Jernej Golc je ves čas opozarjal na neustrezno zdravljenje svoje žene, a je dolgo ostal brez odgovorov. Odločil se je, da bo odgovore poiskal po zakonodajni poti skladno z Zakonom o pacientovih pravicah.

S pomočjo varuhinje pacientovih pravic je sprožil dva postopka, in sicer v Splošni bolnišnici Ptuj in UKC Maribor. Kljub temu da odločba potrjuje kršitve, Jerneju Golcu ne prinaša zadoščenja ali odgovorov na številna vprašanja, ki ostajajo odprta. »V mariborskem kliničnem centru trenutno zadeva stoji, pričakujem pa nadaljevanje obravnave 1. zahteve. Postopek v ptujski bolnišnici je z izdajo odločbe Komisije RS za varstvo pacientovih pravic končan,« je pojasnil Jernej Golc. Na prejeto odločbo se namreč ni možno pritožiti, lahko pa se zoper odločbo sproži upravni spor v roku 30 dni pri Upravnem sodišču Republike Slovenije.

Ustanovili Iniciativo svojcev žrtev zdravstvenih napak

Jernej Golc se je po smrti svoje žene pridružil in bil eden od pobudnikov ustanovitve Iniciative svojcev žrtev domnevnih zdravstvenih napak, saj želi preprečiti, da bi druge družine doživele podobno tragedijo. Njegova želja je, da bi Iniciativa prerasla v organizacijo za varnost pacientov. Enkrat mesečno organizirajo virtualna srečanja z ljudmi iz celotne Slovenije, kjer delijo podobne izkušnje ter razpravljajo o sistemskih težavah v zdravstvu. Prizadevajo si tudi za sodelovanje z organizacijami v tujini, da bi dobili vpogled v varnostne protokole, ki so drugod že ustaljeni. Poleg tega Golc razmišlja tudi o odškodninski tožbi, čeprav še ni povsem odločen, kako bo nadaljeval iskanje pravice za svojo pokojno ženo. Vsekakor pa namerava vztrajati pri prizadevanjih, da bi izboljšal sistem zdravstvenega varstva v Sloveniji ter zagotovil, da bodo pacienti obravnavani s spoštovanjem in ustrezno skrbjo.

Sistem bolj kot paciente ščiti zdravnike

Ob tem je kritičen do trenutne ureditve Zakona o pacientovih pravicah: »Naš sistem bolj kot paciente ščiti zdravnike in zdravstvene ustanove, ki morebitne zdravniške napake pometejo pod preprogo. Vprašljivi so tudi strokovni nadzori, ki so pogosto omejeni le na posamezne vidike ali dele primerov, namesto da bi celovito preučili celoten potek zdravljenja. To selektivno osredotočanje lahko prikrije ključne sistemske težave in zamegli celotno sliko morebitnih nepravilnosti,« je poudaril Golc in dodal, da bi morali spremeniti celoten pristop ter postaviti varnost pacienta na prvo mesto pri zdravstvenih obravnavah. Zaradi napak zdravnikov letno 1.500 mrtvih V Sloveniji letno zaradi zdravniških incidentov, ki bi jih bilo možno preprečiti, umre približno 1.500 ljudi. Zdravniki na letni ravni v nacionalni sistem javijo le približno 100 morebitnih zdravniških napak, kar je skrb vzbujajoče, saj naj bi bile po ocenah dejanske številke odklonov in napak mnogo višje. Zdravniki se po besedah Golca o morebitnih napakah ne odločijo poročati zaradi strahu pred pravnimi posledicami, kot so tožbe in s tem povezane težave. »V sklopu iniciative smo predlagali, da se uvede možnost anonimnega sporočanja zdravstvenih incidentov. Omenjeni pobudi se je pridružila in jo podprla tudi Zveza organizacij pacientov Slovenije,« je zaključil Golc.