Nekdanji vodja urada za verske skupnosti Drago Čepar, ki je leto dni opravljal raziskavo o možnostih pokopavanja na vseh 1.231 slovenskih pokopališčih v 210 občinah s pokopališči (dve ga nimata), je ugotovil, da na treh pokopališčih klasični pokop sploh ni dovoljen, čeprav ima naročnik v najemu klasičen grob, ki mu je potekla mirovalna doba (čas, ki mora preteči od zadnjega pokopa na istem mestu v istem grobu in za pokop s krsto ne sme biti krajša od desetih let). "Na 50 pokopališčih človek, ki želi biti pokopan v krsti, ne more dobiti novega prostora za klasični grob. To pomeni, če nima svojega groba, ki mu je potekla mirovalna doba, je prisiljen iti v pokop v žaro, če hoče biti na domačem pokopališču," je pojasnil Čepar.
V nekaj mestih smo preverili, kako je s prostorom za pokope rajnih, če je prostor za večni počitek dejansko postal tako zelo dragocen.
Ljubljana: Žale merijo 41 hektarjev
Največjemu mestu primerno ima Ljubljana tudi (daleč) največ prostora za pokop umrlih. V podjetju Žale upravljajo s kar 18 pokopališči na območju Mestne občine Ljubljana oziroma s skupaj okoli 60.000 grobovi. Največje pokopališče je osrednje pokopališče Žale, ki je veliko 41 hektarjev, na njem pa je v približno 45.000 grobovih pokopanih okoli 152.000 oseb. Najmanjše je pokopališče Šentpavel, ki je veliko 0,04 hektarja, na njem pa je 25 grobov.
Plečnikove Žale, kot del pokopališča Žale, so kulturni spomenik državnega pomena, imajo znak Evropska dediščina iz medvladne iniciative in so vpisane na Unescov seznam svetovne naravne in kulture dediščine. Kot so pojasnili v podjetju Žale, se pokopališka infrastruktura sproti dograjuje in širi. Na ta način občina po lastnih besedah zagotavlja zadostno število grobov za Ljubljančane.
"Pokopališča na območju MOL so v prvi vrsti namenjena občanom MOL, saj se njihova izgradnja financira iz občinskega proračuna," pravijo v podjetju, v katerem prihodnje širitve predvidevajo za pokopališča Štepanja vas, Šentvid, Stožice in Šmartno pod Šmarno goro. V ljubljanski občini prevladujejo žarni pogrebi, ki jih je okrog 80 odstotkov. "Sledijo jim pogrebi s krsto, v zadnjih treh letih pa nekoliko naraščajo pogrebi z raztrosom pepela, na za to določenih mestih na pokopališčih. "
Podjetje Žale upravlja z 18 pokopališči
To so mestna pokopališča Žale, Sostro in Vič ter krajevna pokopališča Bizovik, Štepanja vas, Dravlje, Stožice, Polje, Šentvid, Rudnik, Črnuče, Šentjakob, Šmartno pod Šmarno goro, Janče, Prežganje, Javor, Mali Lipoglav in Šentpavel.
Maribor: Pobrežje možnosti za širitev nima
V Mariboru je upravljalec dveh največjih pokopališč - Pobrežje in Dobrava - Pogrebno podjetje Maribor, ki je tudi predsedujoče Združenju evropsko pomembnih pokopališč (ASCE). Na seznamu teh sta tudi obe največji mariborski pokopališči. Pobrežje ima približno 18.500 grobov, na pokopališču Dobrava jih je okrog 5.800, skupaj torej okoli 24.300 grobov.
"Pokopališče Pobrežje je staro mestno pokopališče, bliža se njegova 150-letnica. Umeščeno je v mestno okolje, možnosti za širitev nima, je pa na voljo še nekaj prostora za postavitev dodatnih žarnih zidov, vendar so kapacitete omejene. Zgodba pokopališča Dobrava sega globoko v sredino 20. stoletja, ko so nastale prve ideje za opustitev vseh mestnih pokopališč ter gradnjo velikega centralnega v Stražunskem gozdu. Pripadajoča infrastruktura je bila zasnovana zelo širokopotezno, upoštevajoč zaprtje osrednjega mestnega pobreškega pokopališča, do katerega kasneje ni prišlo," pravijo pri Pogrebnem podjetju in dodajajo, da je bila v tistem času struktura pokopov bistveno drugačna kot danes – približno 80 % pokopov je bilo v krstah, medtem ko je bilo žarnih pokopov le 20 %. Danes je to razmerje obrnjeno.
Večje družinske grobove nadomeščajo manjše enote
Pokopališče Dobrava je v prvotni zasnovi zapolnjeno, zato se trenutno širi zgolj po posameznih vrstah, a je predvidena nadaljnja širitev, in sicer uvedba gozdnega pokopališča in novih grobnih polj, kar bo omogočilo prilagajanje prihodnjim potrebam. Na obeh pokopališčih so sicer mogoči pokopi s krsto, na Dobravi tudi v nove grobove, medtem, ko so na Pobrežju ti mogoči le v obstoječe grobove in grobnice.
Kot so poudarili v Pogrebnem podjetju Maribor, se, tako kot družba, spreminjajo tudi navade in običaji v pogrebno pokopališki dejavnosti. "Ohranjajo se nekatere tradicionalne vrednote, hkrati pa nastajajo novi načini izražanja slovesa od pokojnih. Še vedno narašča število upepelitev, na pokopališču Pobrežje dosega že 96 %, narašča tudi število novejših oblik pogrebov (raztros). Manj pokopov s krsto se posledično odraža tudi v spremembah strukture grobov: večji družinski grobovi se nadomeščajo z manjšimi enotami," so nam povedali ter izpostavili še to, da se s pojavom spletnih spominskih strani in digitalnih spominskih obeležij pokopališč način ohranjanja spomina na pokojne premika tudi v digitalno okolje.
Nova raba pokopališkega prostora
Direktorica podjetja mag. Lidija Pliberšek, ki je hkrati tudi predsednica ASCE, je osvetlila tudi širši kontekst, ki je zanimiv za razumevanje trenutnih trendov na področju pokopališč. Ne gre nujno vedno le za prostorsko stisko, dogaja se tudi obratno. "Pred več kot desetimi leti smo se člani ASCE intenzivno ukvarjali z vprašanjem širjenja pokopališč, zlasti v urbanih središčih, kjer so pokopališča postala utesnjena zaradi širjenja mestne pozidave. V številnih evropskih mestih fizična širitev pokopališč enostavno ni bila več mogoča. Danes pa se soočamo z obratno situacijo; zaradi vse večjega deleža upepelitev in možnosti pokopa več žar v eno grobno mesto, številna pokopališča opažajo porast opuščenih ali neaktivnih grobnih mest. Ta sprememba kaže na pomemben premik v pogrebni kulturi in odnosu do prostora na pokopališčih. Gre za izziv, pa tudi priložnost – za razmislek o novih oblikah rabe pokopališkega prostora ter o pomenu ohranjanja njegove kulturne in zgodovinske vrednosti," je poudarila Pliberšek.
Celje: Dovolj možnosti za izvedbo klasičnih pokopov
Kot so nam povedali v Javnem podjetju Zelenice, ki od marca letošnjega leta zagotavlja storitev pokopališke in pogrebne dejavnosti v Celju, na mestnem pokopališču Celje in pokopališču Teharje ne zaznavajo prostorske stiske in imajo dovolj možnosti za pokope tako v klasični kot v žarni izvedbi. "Prostora za širitev pokopališča, kot tudi opuščenih grobov, ki se lahko aktivirajo, je dovolj. Zaenkrat ne predvidevamo bistvene širitve pokopališča, načrtujemo pa posodobitev obstoječih. Trenutno imamo v registru zabeleženih 8.745 grobov," so zapisali.
Klasičnih pokopov je bilo v zadnjih dveh mesecih le devet odstotkov, največ so opravili žarnih pokopov (68 %), sledijo pa raztrosi (23 %). Slednje sicer opravljajo samo na mestnem pokopališču. V Celju ni strahu, da klasični pokop ne bi bil možen. "Zaenkrat imamo dovolj možnosti za izvedbo klasičnih pokopov. Imamo pa še precej maneverskega prostora z aktivacijo opuščenih grobov, ki jih je v Celju precej," pravijo v JP Zelenice in dodali, da je še letos predvidena izgradnja žarne stene na mestnem pokopališču.
Koper: Na Škocjanu širitev
Javno podjetje Marjetica Koper upravlja s pokopališči na Škocjanu, v Bertokih, Kubedu in Sv. Antonu ter skupno več kot 6500 grobovi. "V zadnjih letih opažamo razumljiv in naraščajoč trend žarnih pokopov (85 %), kar opažajo tudi drugi upravljalci pokopališč. Kapacitete za klasičen pokop s krsto so razpoložljive, a le v obstoječih odjavljenih grobnih mestih," so zapisali.
Na mestnem pokopališču trenutno potekajo dela, ki bodo končana jeseni, takrat bo na voljo 50 novih grobov, tako klasičnih kot žarnih. "V tem mesecu pa bo objavljeno javno naročilo za nadaljevanje in dokončanje del na grobnem polju GP6/5 pokopališča Škocjan, ki bodo obsegala 48 novih talnih žarnih grobov, 39 novih klasičnih grobov in 66 novih talnih žarnih grobov pred podpornim zidom," so nam še v mesecu maju povedali pri Marjetici Koper.
Novo mesto: V treh letih podvojitev raztrosov
Novomeška Komunala je ob našem povpraševanju odgovorila, da na nobenem od petih pokopališč, s katerimi upravlja in na katerih je nekaj manj kot pet tisoč grobov, ni prostorske stiske. To pomeni, da je na vseh možen pokop s krsto. "V kolikor ni možen klasičen pokop v željen grob zaradi zakonsko določene globine ali pa zaradi zasedenosti groba, lahko svojci najamejo nov grob," pravi vodja pogrebne in pokopališke službe Marko Žagar. Sicer pa na novomeških pokopališčih, podobno kot drugod, prevladujejo žarni pokopi, precej več kot klasičnih pokopov je tudi raztrosov. Leta 2021 so tako recimo imeli 187 žarnih pokopov, 25 raztrosov in 29 klasičnih pokopov, v lanskem letu pa 170 žarnih pokopov, 49 raztrosov in 18 klasičnih pokopov.
Jesenice: na večjih pokopališčih prostora dovolj
Na Jesenicah ima javno komunalno podjetje Jeko v upravljanju štiri pokopališča: Blejska Dobrava, Planina pod Golico, Breznica in Rodine. Skupno število grobnih mest na vseh pokopališčih je trenutno 6.742. Največje je pokopališče Blejska Dobrava z 5.276 grobnimi mesti, kjer je trenutno 303 prostih mest, poleg tega pa poteka širitev za dodatnih 96 novih klasičnih grobnih mest. Pokopališče Breznica ima 1.121 grobnih mest, od tega je 66 prostih. Pokopališči Rodine in Planina pod Golico sta manjši in bolj vaškega značaja; na Rodinah sta prosti le še dve, na Planini pod Golico pa 14.
Na teh dveh manjših pokopališčih novih širitvenih možnosti trenutno ni, prostorsko stisko pa se bo reševalo predvsem z uporabo obstoječih grobnih mest po izteku najemnih pogodb, znotraj zakonskih možnosti. Kot so povedali, na večjih pokopališčih, kot je Blejska Dobrava, aktivno načrtujejo širitve, kot kaže že trenutni projekt povečanja kapacitet za dodatna klasična grobna mesta.
Osemdeset odstotkov pokopov je žarnih, klasičnih in raztrosa pepela, ki je možen na Blejski Dobravi in Breznici, je po deset odstotkov. "To kaže na jasen trend v smeri žarnih pokopov, ki jih občani vse pogosteje izberejo. V primerjavi s preteklimi leti se delež žarnih pokopov povečuje," so pojasnili v Jeku.
Komentarji