Vendar se za zmanjšanje števila svetnikov niso odločili zaradi varčevanja, ampak ker je njihov odlok o določitvi volilnih enot za volitve članov občinskega sveta v neskladju z Ustavo Republike Slovenije. K ukrepanju pa jih je pozvalo ministrstvo za javno upravo.

Doslej je imela vsaka vas v občini vsaj enega predstavnika v občinskem svetu. Imeli so kar devet volilnih enot, torej vsak kraj je bil svoja volilna enota in svojo listo kandidatov. Največja kraja, Horjul in Vrzdenec sta imela po dva svetnika, ostale vasi pa po enega. Tako je imel tudi najmanjši kraj Samotorica, ki ima le okoli 70 duš, enega občinskega svetnika, medtem ko je imel Horjul z nekaj več kot 1400 prebivalci le dva. Če bi želeli Samotorico formirati kot samostojno volilno enoto s svojim občinskim svetnikom, bi moral imeti Horjul najmanj 12 svetnikov, skupaj pa bi morala imeti občina kar 28 svetnikov,  

Neskladje v kar 65 občinah

Občina Horjul pa ni edina občina, ki se spopada s tako problematiko. Ustavno sodišče je oblikovalo redno prakso, da so med volilnimi enotami sprejemljiva odstopanja v razmerju števila volivcev na občinskega svetnika do največ 10 odstotkov. Kot so nam pojasnili na ministrstvu za javno upravo, je takih občin kar 65. V večini primerov pa gre za manjše občine. V procesu usklajevanja pa je še 28 občin. Ni pa znano v koliko občinah so se odločili za zmanjšanje števila občinskih svetnikov in v katerih občinah jih bo več.

V Horjulu so se odločilo za najmanjše možno število občinskih svetnikov, največ pa jih je lahko 45. Toliko jih je na primer v Ljubljani in Mariboru. Kadar je članov občinskega sveta od 7 do 11, se ti volijo po večinskem volilnem sistemu, to pomeni da se voli posamezne kandidate. V občinah, ki imajo 12 ali več občinskih svetnikov pa se volijo kandidatne liste.

Ogrožene naslednje lokalne volitve

Na ministrstvu pričakujejo, da bodo vse občine uskladile predpise do naslednjih lokalnih volitev, ki bodo potekale predvidoma jeseni 2026. Če pa tega ne bodo storile, ima vlada možnost, da predlaga Ustavnemu sodišču razveljavitev določb glede volilnih enot. S tem pa bi bila vprašljiva tudi izvedba lokalnih volitev.

V Horjulu so imeli tri možnosti za ureditev situacije. Občino bi lahko razdelili na štiri volilne enote, lahko bi izbrali proporcionalni sistem in tako uvedli volitve po kandidatnih listah ali pa obdržali večinski sistem in bi volili le sedem članov občinskega sveta. Slednja sistema pomenita, da vsak občinski svetnik kandidira in zastopa interese Občine Horjul kot celote in ne kot zastopnik posamezne vasi. Prva možnost pa zastopanje vasi ohranja le delno.

Le ena kandidatna lista

Ko bodo naslednje lokalne volitve bodo imeli v Horjulu po celotni občini, na vseh voliščih en volilni list, na katerem bo seznam vseh kandidatov za svetnika iz občine. "Za kandidaturo pa se bo zbiralo podpise izmed vseh občanov in ne po posameznih volilnih enotah oziroma krajih," nam je pojasnila direktorica občinske uprave Urška Marolt Bovha.

Lahko bi pomislili, da je občino pri zmanjševanju števila svetnikov vodilo varčevanje. "Finančne posledice niso bistvene, saj svetniki prejemajo simbolični znesek za posamezno sejo, ki jih je na letov pet ali šest," pravi direktorica občinske uprave. Stroški bodo sicer nižji za 36 odstotkov, vendar so ti že zdaj tako nizki, da zmanjšanje števila svetnikov ne bo imelo bistvenega prihranka za občino. Predvsem pa si želijo, da bi ohranili majhnost in učinkovitost občinskega sveta. 

Manjši kraji ne bodo ostali zapostavljeni

Med sedanjimi svetniki sicer obstaja strah, da bi z novim načinom zastopanja v občinskem svetu, nekateri kraji ostali zapostavljeni. Sedanji svetniki želijo, da predstavniki posameznih vasi le ohranijo del vpliva na delovanje občine. Želijo ustanoviti nekakšen odbor, ki bo gradivo, ki vpliva na proračun, sprejem občinskega prostorskega načrta ali druge pomembne odločitve, predelalo pred občinskim svetom. Vendar odločitev, kako natančno bo potekal dialog med vaškimi odbori in občinskimi svetniki še ni sprejeta.