Tako kažejo rezultati raziskave, ki jih je danes predstavil Blaž Markelj s katedre za informacijsko varnost na Fakulteti za varnostne vede Univerze v Mariboru.
"Posledično je tudi slabša uporaba naprednih zaščit, ki bi jih seveda uporabniki morali s pridom uporabljati, če želijo zavarovati svojo mobilno napravo in podatke na njej," je Markelj povedal na uvodnem predavanju v okviru konference Informacijska varnost - smernice za prihodnost, ki danes poteka v prostorih omenjene fakultete v Ljubljani.

Zato je po njegovih besedah treba dvigniti raven osveščenosti o obstoju groženj ter hkrati tudi obstoju možnih zaščit in njihove uporabe. "Izobraževanje o uporabi teh naprednih tehnologij je zato ključen element," je pojasnil po predstavitvi rezultatov spletne ankete, ki je bila izvedena decembra lani in je vključevala 281 oseb.

Raziskava je med drugim pokazala, da se študenti dobro zavedajo že iz preteklosti poznanih groženj, kot so kraja naprave in virusi, občutno manj pa novodobnih groženj, kot so okužba z zlonamerno programsko opremo (v angleškem jeziku malware), ribarjenje (phishing) ali okužba s t.i. rootkitom. Slednjega se je denimo zavedalo le 14 odstotkov anketiranih, medtem ko se jih je denimo grožnje v obliki virusov zavedalo 83,1 odstotka.

Poleg tega raziskava kaže, da recimo že dolgo znano možnost zaščite z uporabo kode PIN za SIM-kartico uporablja 89,6 odstotka anketiranih, medtem ko jih denimo kodo PIN za dostop do aplikacij na pametnem mobilnem telefonu uporablja le 21,4 odstotka, čeprav jih to možnost pozna 56,8 odstotka.

Po podatkih analitske hiše GfK Group za leto 2011, ki jih je navedel Markelj, pametni mobilni telefon v Sloveniji uporablja že 27,8 odstotka oseb, hkrati pa se pričakuje nadaljnjo hitro rast rabe tovrstnih naprav na globalni ravni.

Raba pametnih mobilnikov raste tako v zasebne kot tudi poslovne namene. Prav zato je nujno, da vprašanju informacijske varnosti dovolj pozornosti posvečajo tudi organizacije, kot so javne ustanove in podjetja. Markelj zato slednjim priporoča med drugim uporabo standardizirane oz. s strani organizacije odobrene programske opreme na mobilnikih, protokole varnega povezovanja v korporativni sistem ter obvezno izobraževanje.