Številni na kompostni kup odlagajo vse, česar ne porabijo v gospodinjstvu ali na vrtu, pa vendar to ni najpametnejša odločitev. Čeprav gre za organske ostanke, vse ni primerno za pripravo kompostne zemlje. Določene snovi iz gospodinjstva lahko celo škodijo ali povsem uničijo ravnovesje bioloških procesov, ki potekajo v kompostniku.

Oglje za žar

V toplih majskih dneh si radi privoščimo piknike, na katerih pa ne sme manjkati hrane, pripravljene na žaru. A ostankov pepela in ognja ni priporočeno odlagati na kompostni kup. Tako ohlajen pepel kot tudi oglje sta se navzela vonjev in maščobe, ki je curljala med peko. Maščoba sama po sebi preprečuje razgradnjo oziroma jo otežuje, vonjave pa bodo na vaš kompostni kup pripeljale nezaželene škodljivce in živali. Poleg tega tovarne oglju dodajajo različne vrste kemikalij, ki sprožijo hitri vžig, zato tega ni pametno dajati na kompost.

Listi in veje oreha

Z orehovimi listi v tem letnem času sicer ne bomo imeli težav, povsem drugače pa je z vejami, ki jih po mrzli zimi odvržemo na kompostni kup. V črnem orehu najdemo različne substance, ki so potencialno lahko škodljive rastlinam, prav tako ne koristijo kompostu. Kompostna zemlja lahko zaradi preobilice takšnih substanc spremeni vrednosti pH in ne bo več primerna za dognojevanje.

Mlečni proizvodi

Tudi mleko in drugi mlečni proizvodi praviloma ne spadajo v kompostnik. Mlečni izdelki se bodo precej počasi razgradili, obenem bodo v okolico sproščali neprijeten vonj, kar bo pritegnilo številne živali, vas in vaše sosede pa odvračalo, da bi karkoli počeli v bližini.

Bolne rastline

Tudi bolne rastline oziroma rastline, ki smo se jih na gredicah ali okenskih policah znebili zaradi zajedavcev, ne spadajo na kompostni kup. Zajedavci so po navadi precej trdovratni in lahko povzročijo škodo celotnemu kompostnemu kupu. Pustite, da se takšna rastlina povsem posuši, nato pa jo zažgite ali odvrzite med biološke odpadke.