Minister za pravosodje Marjan Dikaučič, ki je pred prihodom v Janševo vlado opravljal funkcijo stečajnega upravitelja, se je tik pred njenim koncem odločil za zvišanje denarnih nadomestil oziroma nagrad, do katerih so upravičeni upravitelji.
Tako so na ministrstvu spremenili pravilnik o tarifi za odmero nagrade upraviteljem v insolvenčnih postopkih, po katerih bodo nagrade v manjših stečajih, kjer je premoženja malo ali nič, za nekaj deset odstotkov višje. Pri velikih stečajih z bogatimi stečajnimi masami pa si bodo upravitelji lahko prislužili dodatnih več deset tisoč evrov oziroma še enkrat več denarja.
S tem je Dikaučič po dolgem času postal prvi minister, ki je zvišal nagrade upraviteljem. Pred njim so jih vse vlade drastično omejevale in niso popuščale pod pritiskom stečajnih lobijev. Do zvišanja nagrad bo prišlo na račun upnikov, tudi davkoplačevalcev. Zaradi Dikaučičevega darila bo zanje še manj denarja v stečajnih masah, pri čemer je država velikokrat prednostni upnik zaradi neplačevanja socialnih prispevkov zaposlenim. Iz blagajn sodišč pa bo šlo še več denarja za pokritje stroškov stečajev, kjer ni premoženja.

Kaj je naredil odhajajoči minister

Kot smo poročali, je bila med prioritetnimi nalogami Dikaučiča tudi nova stečajna zakonodaja. Gre za eno od polj v pravosodju, kjer mediji že leta razkrivamo sporne posle, korupcijo ter sprego med upravitelji in sodniki. Vplivni posamezniki, ki naj bi mu pomagali do ministrskega položaja, naj bi si tako prizadevali za sprejetje zakonodaje, ki bi jim ponovno omogočila monopol nad vodenjem stečajev velikih družb in prodajo njihovega premoženja. Tudi Dikaučič je ob vstopu v vlado napovedal prenovo stečajne zakonodaje »za bolj učinkovite, transparentne in hitre postopke«.

Toda od tega na koncu ni bilo nič. Na ministrstvu so pripravili le popravke pravilnika o nagradah upraviteljev. Iz novega pravilnika je razvidno, da se bodo tarife oziroma nagrade prilagajale naraščanju cen življenjskih potrebščin. Ko bo inflacija presegla deset odstotkov, se bodo samodejno zvišale tudi tarife.

Ob tem se bodo zvišale nagrade za unovčenje stečajne mase. Če bo upravitelj prodal za 100 tisoč evrov premoženja, je po starem prejel 6250 evrov nagrade, po novem pa bo 9000 evrov. Če bo prodal za kar dva milijona evrov premoženja, bo namesto 41 tisoč evrov prejel 79.500 evrov, torej še enkrat več.

Z novim pravilnikom se bo nadomestilo za unovčenje stečajne mase zvišalo še za 20 odstotkov, če bo premoženje prodano kot poslovna celota. V stečajih podjetij, ki bi se končali brez razdelitve upnikom in bi stroške krila država, pa bodo upravitelji prejeli 1200 evrov (prej 946 evrov), v osebnih stečajih pa 600 evrov (prej 473,5 evra). Nova pravila bodo veljala za postopke, ki se bodo začeli po uveljavitvi sprememb pravilnika.
Gre za predlog, ki so ga na ministrstvu 19. aprila letos posredovali odvetniški zbornici, državnemu odvetništvu in vrhovnemu sodišču ter jih prosili za odziv in morebitne pripombe. »Ministrstvo za pravosodje je tarifo spremenilo na pobudo Zbornice upraviteljev, saj želimo na ta način spodbuditi prakso, da se v stečajnih postopkih ohranja poslovna celota,« so pojasnili na ministrstvu. Toda predlogi stanovske zbornice naj bi bili po naših informacijah drugačni od tega, kar so pripravili na ministrstvu. Novi pravilnik je bil sicer v četrtek prejšnji teden objavljen v Uradnem listu.

Drugi so zniževali nagrade

Pod prvi pravilnik o tarifi upraviteljev se je leta 2008, v času prve Janševe vlade, podpisal tedanji pravosodni minister Lovro Šturm. Že nekaj mesecev pozneje ga je spremenil njegov naslednik Aleš Zalar. Omejil je najvišje nagrade pri preverjanju in izdelavi seznama terjatev. Kljub temu so sledila ekscesno visoka plačila.

Okrožno sodišče v Ljubljani je namreč leta 2009 stečajni upraviteljici Industrije usnja Vrhnika (IUV) Nataši Gibičar Toš za šestmesečno delo odmerilo kar 190 tisoč evrov nadomestila. »Pravilnik, ki dovoljuje tako visoke, neomejene nagrade upraviteljem, je izdal prejšnji minister (Šturm, op. p.), in to tik pred iztekom mandata,« je takrat pojasnil Zalar. Ponovno je spremenil pravilnik in pri vseh večjih opravilih v insolvenčnih postopkih določil najvišje dovoljene nagrade.

Leta 2014, ko je bil pravosodni minister Goran Klemenčič, je prišlo do novih sprememb nagrad. Pri stečajih manjše vrednosti je nagrade zvišal, pri večjih pa znižal. Klemenčič je za polovico zmanjšal tudi obseg sredstev, ki jih je za kritje stroškov v stečajih podjetij zagotovila država.

Zaradi kazenskega postopka vrnil licenco upravitelja

Okrožno sodišče v Ljubljani je leta 2009 stečajni upraviteljici Industrije usnja Vrhnika (IUV) Nataši Gibičar Toš odmerilo 190 tisoč evrov nadomestila za pol leta dela.

Aktualni minister je očitno prepričan, da je trenutna ureditev nepravična oziroma da upravitelji za svoje delo prejmejo premalo denarja. Dikaučič je bil pred tem več kot tri leta upravitelj. V svoji karieri je vodil 58 insolvenčnih postopkov, večinoma osebnih stečajev, v katerih je malo ali nič premoženja. Sredi lanskega leta je sledilo bogato poplačilo. Takoj po tem, ko je postal minister, je začel z zaključevanjem postopkov. Tam, kjer je že pregledal terjatve in preveril premoženje, je bil upravičen do ustrezne nagrade.

Največ, okoli 55 tisoč evrov, mu je prinesel stečaj podjetja Agro Bik. Po novem pravilniku bi bil upravičen do še enkrat več denarja.
Dikaučič je sicer ob imenovanju za ministra začasno zamrznil funkcijo upravitelja. Konec marca letos pa se je odločil, da licenco vrne. S tem se je izognil očitkom konflikta interesov pri sprejemanju novega pravilnika. Toda pravi razlog se verjetno skriva drugje, v kazenskem postopku zaradi gospodarskega kriminala. Lani je okrožno sodišče v Murski Soboti proti Dikaučiču uvedlo sodno preiskavo zaradi kaznivih dejanj davčne zatajitve, ponarejanja ali uničenja poslovnih listin in njihovega ponarejanja. Ali je zadeva že pravnomočna, še preverjamo. Če je bilo tožilstvo uspešno, pa Dikaučič po zakonu ne bi smel biti več stečajni upravitelj. Odločbo o tem bi moralo izdati ministrstvo, ki ga vodi. Toda Dikaučič se je odločil, da raje sam vrne licenco.

V istem času je sicer kot minister v okolici svojega novega domovanja v Šentjurju pri Celju razpisal dve prosti notarski mesti. Med kandidati bi lahko bil tudi Dikaučič oziroma njegova soproga, saj v preteklosti nista skrivala, da ju zanima ta funkcija. Na ministrstvu so nam zagotovili, da se minister ne bo prijavil na nobeno od mest.