Modrostni zob je povsem enakovreden drugim zobem, saj tudi z njim žvečimo, v zrelejših letih, ko druge bisere najeda zob časa, pa je nadvse dobrodošel nosilec protetičnega nadomestka. Zato še zdaleč ne drži, da so modrostni zobje le v napoto, ali celo, da jih je treba izpuliti, da nam ne bi nekoč povzročali težav. Zobozdravnik se bo za puljenje modrostnega zoba v glavnem odločil le, če ni postavljen v zobno vrsto in le napol izrašča, kar povzroča bolečine.

Od kod težave?

Modrostni zobje se pogosto zagozdijo, če v ustih ni dovolj prostora, da bi izrastli na svoje mesto. Modrostni zob, pogosto pa tudi kočnik, včasih ostane povsem skrit v čeljusti in povzroča le malo težav ali sploh nobene, lahko tudi delno izraste, a prav tako ne opozarja nase z bolečino. Po drugi strani lahko vsak zob, še posebej pa modrostni, izrašča v napačno smer in pritiska ob sosednje zobe ter celo poškoduje kočnik ali boleče pritiska na čeljustnico. Zagozden modrostni zob povzroča bolečine in vnetje. Zgodi se denimo, da je pokrit z žepkom tkiva dlesni, pod njim pa se, zlasti ker je zadnje zobe težje temeljito ščetkati, kopiči plak, lepljiva snov iz delcev hrane, sline in bakterij. Posledično se pojavita vnetje in zobna gniloba.

Kdaj je torej pravi čas?

Če boli in je tkivo vneto, je kajpak modrostni zob treba odstraniti, ne glede na starost. Seveda šele po tem, ko se vnetje popolnoma pozdravi. Iz ortodontskih razlogov pa je najboljši čas za ekstrakcijo v poznih najstniških letih oziroma med 16. in 24. letom, ko zob še ni obdan s trdo kostjo in korenine še niso popolnoma razvite, zaradi česar je verjetnost poškodbe čeljusti oziroma okoliške kosti manjša. Zdravniki poudarjajo, da mora biti tudi ekstrakcija zoba v »najboljših letih« natančno načrtovana. Operativni poseg na zobeh po 40. letu pogosteje poškoduje kosti in okoliška tkiva ter je bolj tvegan. Skrben stomatolog bi ga opravil le, če bi zanesljivo ocenil, da bo modrostni zob povzročal težave.