Vlada Roberta Goloba se bo že na začetku morala spopasti s težavo, kako kljub visoki gospodarski rasti in rekordnim proračunskim prihodkom zakrpati luknjo v javnih financah. Ne samo zaradi novega zakona o dohodnini, ki v naslednjih štirih letih prinaša kar dve milijardi evrov manj pobranih davkov, ampak tudi zaradi dolgega seznama projektov, ki jih je odhajajoča vlada Janeza Janše odobrila po porazu na volitvah.
Samo v zadnjem mesecu dni je namreč v veljavni načrt razvojnih programov za obdobje 2022–2025, ki je krovni dokument državnih investicij, uvrstila kar 86 projektov, za katere bo šlo po zadnjih ocenah najmanj 244 milijonov evrov državnega denarja. Med njimi najdemo gradnjo domov za starejše, nakupe vojaške opreme, postavitve žičniških naprav, gradnjo cest ... Predloge ministrov je vlada potrjevala kot po tekočem traku in to pretežno na dopisnih sejah, stroške projektov pa je prevalila na proračuna za letošnje in prihodnje leto.
Klemen Boštjančič bo imel zaradi Janševe vlade težave tako na prihodkovni kot odhodkovni strani proračuna.
S tem je novemu finančnemu ministru Klemnu Boštjančiču dodatno zvezala roke pri odzivanju na otežene gospodarske razmere, ki so nastale zaradi vojne v Ukrajini, dražjih energentov, inflacije in višjih obrestnih mer. Analiza sicer kaže, da so bili projekti, ki so se po volitvah znašli v proračunu, v pretežni meri tempirani na čas predvolilne kampanje. Pristojni ministri so v nekaterih primerih s podpisovanjem pogodb celo namenoma čakali do pomladi, čeprav so projekti že lani imeli vsa dovoljenja.
Volilni program na stroške države, račun izstavili naslednji vladi
Tako so zdaj že nekdanji predsednik vlade Janša ter njegovi ministri – za delo, družino in socialne zadeve Janez Cigler Kralj, za gospodarstvo Zdravko Počivalšek in za zdravje Janez Poklukar – v mesecu dni pred volitvami hodili po vsej državi in polagali temeljne kamne za nove objekte, ki naj bi zrasli s pomočjo državnega denarja:
– 29. marca je Cigler Kralj v Ajdovščini oznanil gradnjo novega doma starejših občanov Kresnice za 149 starostnikov in z direktorico podpisal pogodbo o sofinanciranju;
– dan pozneje, 30. marca, je bil minister iz vrst NSi v Kopru, kjer sta skupaj z županom Alešem Bržanom najavila nov dom za 275 stanovalk in stanovalcev;
– 1. aprila sta Janša in Poklukar položila temeljni kamen za bolnišnico za otroke v Šentvidu pri Stični;
– 2. aprila je Janša obiskal Prevalje, kjer so slavnostno položili temeljni kamen za štiri milijone evrov vredno gradnjo koroškega plezalnega centra; večino denarja bo zagotovila država;
– 11. aprila je Počivalšek z županom Rogaške Slatine Brankom Kidričem položil temeljni kamen za razgledni stolp Kristal, za katerega bo država dala dva milijona evrov;
– 16. aprila je bil Janša v Ormožu slavnostni govornik ob začetku gradnje novih proizvodnih prostorov podjetja Carthago. Država naj bi pri tem pomagala s šestimi milijoni evrov. Na vprašanje lokalne televizije o tem, »kaj se dogaja, da je vse okoli Ormoža mogoče najti gradbišča, v preteklih letih pa ni bilo tako«, je Janša odvrnil, da je to odvisno od tega, kar ustvarimo Slovenci; ob tem ni pozabil spomniti na visoko gospodarsko rast in nizko brezposelnost;
– 19. aprila je Počivalšek v Kobaridu z županom Markom Matajurcem, ki je bil kandidat gibanja Povežimo Slovenijo za poslanca, položil temeljni kamen za nov dom za gasilce, reševalce in civilno zaščito;
Janez Cigler Kralj je položil temeljni kamen za nov dom v Rogatcu.
– 21. aprila je Cigler Kralj obiskal Šmarje pri Jelšah, kjer so postavili temeljni kamen za kar dva domova za starejše, v Rogatcu in Kozjem. »Slovenija ni samo Ljubljana! Skrb za starejše je pomembna tudi za manjše občine po Sloveniji,« je dejal.
Večini teh projektov je skupno, da jih je vlada več kot očitno uporabila za predvolilno kampanjo. Pri enih se je namreč z začetkom čakalo, pri drugih pa nerazumljivo hitelo, vse za to, da bi ujeli čas pred volitvami. V Rogatcu so tako temeljni kamen položili dva dneva po podpisu pogodbe z izvajalcem. Na Občini Prevalje so medtem zamolčali, da so le dan pred Janševim obiskom razveljavili izbor gradbenega izvajalca. Dobili so ga šele po volitvah. V Kobaridu pa sploh še ni jasno, kako bodo financirali tri milijone evrov vreden projekt. Župan se nadeja, da bodo dobili državni denar.
Projekti za občine, v katerih vlada SDS
Še bolj dejavna pri potrjevanju novih projektov oziroma njihovem uvrščanju v načrt razvojnih programov je bila Janševa vlada v zadnjih dneh, torej tik preden se ji je iztekel mandat.
Tako je v ponedeljek potrdila 15 milijonov evrov vredno sofinanciranje novogradnje gimnazije Šentvid, 20-milijonsko pomoč pri obnovi grajsko-samostanskega objekta Bistra, pet milijonov evrov državnega denarja za izgradnjo večnamenskega doma v Škocjanu, kjer imajo župana iz vrst SDS, in več kot štiri milijone evrov pomoči pri postavitvi kulturnega doma, ki bo zrasel v občini Gorenja Vas - Poljane, kjer stranki SDS in NSi že tradicionalno uživata veliko podporo.
V istem dnevu so v načrt uvrstili več investicij v domove. Nadzidava in preureditev doma v Trebnjem, preureditev trakta in ureditev dnevnega centra v Novi Gorici ter prenova trakta in zamenjava dvigal v radovljiškem domu so skupaj ocenjene na skoraj deset milijonov evrov. V načrtu pa je še šest milijonov evrov vredna gradnja centra KO-RA Ravne na Koroškem.
Vsega skupaj je vlada na predlog ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti odobrila 23 projektov v domovih za starejše, za katere bo šlo predvidoma več kot 62 milijonov evrov državnega denarja.
Na ministrstvu za obrambo so se zmotili
Tik pred zdajci je vlada ugotovila tudi, da so se številni projekti zamaknili in drastično podražili, zato so morali soglašati z zvišanjem njihove vrednosti.
Tako bo za prenovo znamenite palače Kazina na Kongresnem trgu v Ljubljani, kjer deluje akademija za glasbo, šlo kar 38 milijonov evrov oziroma 13 milijonov evrov več, kot je bilo prvotno predvideno. Za obnovo objekta v Kopru, ki je namenjen šolanju italijanske narodne skupnosti, uporabljata pa ga tudi osnovna šola in gimnazija, bo šlo 38 odstotkov oziroma 1,8 milijona evrov več državnega denarja. Eden od glavnih razlogov za podražitve so višje cene gradbenega materiala.
Toda te se še zdaleč ne more kosati z zvišanjem vrednosti projekta, ki je v domeni ministrstva za obrambo pod vodstvom Mateja Tonina. Sprva so namreč načrtovali, da bodo za premestljivi vojaški taktični komunikacijski in informacijski sistem porabili manj kot 13 milijonov evrov. Vsaj toliko je pokazal »dokument identifikacije investicijskega projekta, ki je podal grobo oceno vrednosti projekta«. A so se krepko zmotili. V »procesu priprave nadaljnje investicijske dokumentacije in raziskave trga« so ugotovili, da bodo zanj porabili več kot 30 milijonov evrov, še enkrat več.
Komentarji