Feministke so letos še posebej dejavne pri zagovarjanju pravice do splava, ki v številnih državah ne obstaja, je ogrožena ali pod vprašanjem, piše francoska tiskovna agencija AFP. Omejevanje ali odprava pravice do splava je namreč pogosto le prvi korak pri omejevanju reproduktivnih, spolnih in seksualnih pravic, pomeni pa tudi povečevanje zdravstvenih in psihičnih tveganj za ženske, kot tudi večjo življenjsko ogroženost. Svetovna zdravstvena organizacija opozarja, da podatki kažejo, da zakonitost splava nima skoraj nobenega vpliva na število opravljenih splavov. Ne glede na to, ali so zakonite ali ne, do prekinitev nosečnosti je in bo vedno prihajalo. Prepoved prekinitev nosečnosti pa vpliva na to, kako varne so.

Pravica do splava ponekod vprašljiva

V Evropski uniji so to pravico oslabili na Madžarskem in Poljskem. Na Madžarskem morajo od septembra ženske, ki želijo narediti splav, najprej poslušati srčni utrip ploda. V Španiji in Italiji, kjer številni zdravniki zaradi ugovora vesti zavračajo opravljanje splava, pa se ženske pri pravici do splava še vedno srečujejo s precej ovirami. Tudi na Hrvaškem, ki sicer zakonsko zagotavlja svobodno odločanje o rojevanju otrok, a pravica do splava ni zapisana v ustavi, je bilo lani zelo vroče zaradi primera Mirele Čavajda, ki ji hrvaški zdravniki kljub okvarjenemu plodu niso hoteli narediti splava, čeprav ji je to odobrila komisija zagrebškega kliničnega centra. Mirela je nato prekinitev nosečnosti opravila v Sloveniji.

Junija lani je v ZDA konservativna večina na ameriškem vrhovnem sodišču po skoraj 50 letih odpravila na zvezni ravni zagotovljeno pravico do umetne prekinitve nosečnosti s tem, ko je razveljavila prelomno sodbo v primeru Roe proti Wadu iz leta 1973. S tem je sodišče zveznim državam odprlo pot do uvajanja prepovedi splava, pa tudi odprave drugih pravic. Do zdaj je okoli 20 od 50 zveznih držav prepovedalo splav ali ga močno omejilo.

Umik žensk iz javnega življenja

Ženske v Sloveniji
V Sloveniji je na začetku leta 2022 živelo 1.049.485 žensk, predstavljale so 49,8 odstotka prebivalcev, pravi Surs. Skoraj dve tretjini prebivalk je bilo starih od 15 do 64 let, četrtina pa 65 let ali več. Leta 2021 je bila pričakovana življenjska doba žensk 84 let. Z vidika aktivnosti je bilo na začetku leta 2022 zaposlenih 40 odstotkov žensk, 28 odstotkov jih je bilo upokojenih, 22 odstotkov je bilo učenk, dijakinj in študentk. Pod pragom tveganja revščine je lani živelo 251.000 prebivalcev, od tega 52 odstotkov žensk (vsaka tretja od teh je bila stara 65 let ali več). Leta 2021 je imelo terciarno izobrazbo 48 odstotkov aktivnih prebivalk Slovenije (povprečje EU-27 je znašalo 36 %).

Ponekod na svetu ženske nimajo niti najbolj osnovnih pravic. Tak primer je Afganistan, kjer so od vrnitve na oblast avgusta 2021 talibani s skrajnim izvajanjem islamskega šeriatskega prava izničili vse težko pridobljene pravice zadnjih dveh desetletij. Ženske izrivajo iz javnega življenja in državnih služb. Prepovedali so jim izobraževanje v srednjih šolah in na univerzah, ne smejo potovati brez moškega sorodnika, v javnosti se morajo pokriti, ne smejo obiskovati parkov, telovadnic in javnih kopališč.

V Iranu, kjer se že leta krepi konservativna struja, pa je smrt 22-letne Mahse Amini septembra lani (po aretaciji moralne policije zaradi kršenja kodeksa oblačenja) sprožila protestno gibanje brez primere, na katerem so mlade ženske vzklikale »Ženske, življenje, svoboda«. Nekatere so odstranile ali zažgale naglavne rute in se na videoposnetkih upirajo oblastem. Protest za osvoboditev žensk je postopoma prerasel v širše gibanje proti islamskemu režimu.

Uničujoče posledice vojn za ženske

Še ena od kritičnih točk je vojna v Ukrajini, saj več kot leto dni po začetku ruske invazije številne Ukrajinke še vedno živijo v izgnanstvu ali se doma vsakodnevno srečujejo z nasiljem. Agencija ZN za ženske je v poročilu opozorila na »uničujoče« posledice vojne za ženske in deklice v Ukrajini, saj so ugotovili »skrb vzbujajoče povečanje nasilja na podlagi spola, spolnih odnosov v zameno za hrano in preživetje, spolnega izkoriščanja in trgovine z ljudmi ter otroških porok«, poroča AFP. Nevladne organizacije pa so obtožile ruske sile, da uporabljajo posilstva kot »vojno orožje«. Evropski parlament je maja lani obsodil to prakso.

Problemi žensk v Sloveniji

Ženski lobi Slovenije med ključnimi problemi položaja žensk v Sloveniji omenja plačno vrzel med spoloma, neenako obravnavo žensk in moških na trgu dela, zlasti ranljivih skupin žensk, poleg tega so ženske v večji meri kot moški zaposlene na slabše plačanih delovnih mestih in v slabše plačanih sektorjih. Omenja tudi težave pri usklajevanje poklicnega, družinskega in zasebnega življenja, saj ženske za skrb za otroke v povprečju na leto porabijo dobrih 500 ur več kot moški, za gospodinjenje pa dobrih 200 ur več. Neenakovredna je tudi delitev starševskega dopusta, ki ga večinoma izrabijo ženske. Moški tudi manj skrbijo za bolne družinske člane, saj več kot 80 odstotkov vseh dni dopusta za nego izrabijo ženske. Pozivajo še k uveljavitvi ničelne tolerance do nasilja nad ženskami ter zahtevajo sprejetje jasnejših pravil in protokolov za prijavljanje nasilja in izboljšanje dostopa do sodnega varstva ter preprečevanje sekundarne viktimizacije. V analizi Inštituta 8. marec so na primer ugotovili, da žrtve pogosto ne spregovorijo o spolni zlorabi, ker jih je strah odziva okolice, ki pogosto prej okrivi žrtev kot storilca, ali ker ustanove pogosto ne ravnajo ustrezno. Za nekatere žrtve je bilo bolj travmatično samo podoživljanje kaznivega dejanja v času sodnega postopka kot pa samo kaznivo dejanje.