Socialni partnerji bi morali na današnji seji ESS razpravljati o predlogu zakona o zdravstvenem informacijskem sistemu in izhodiščih za zakon o strukturni prenovi Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). Med gradivi ob sklicu seje so prejeli samo predlog zakona o digitalizaciji, izhodišča glede prenove ZZZS pa naj bi jim glede na napoved ministrstva za zdravje posredovali naknadno.

A gradiva pred današnjo sejo niso dobili, zato so predstavniki sindikatov in delodajalcev predlagali spremembo dnevnega reda, in sicer zgolj obravnavo predloga zakona o digitalizaciji, sta po po srečanju za STA pojasnila predsednik Konfederacije sindikatov Slovenije Pergam Jakob Počivavšek in predsednik Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije Blaž Cvar.

Vladna stran je temu nasprotovala, saj je vztrajala pri obravnavi obojega hkrati; na seji naj bi želela tudi predstaviti izhodišča za prenovo ZZZS. Sindikalna in delodajalska stran pa sta pred obravnavo na seji ESS želela gradivo. Dogovora o dnevnem redu danes tako niso dosegli in so sejo zato hitro zaključili. Kdaj bo naslednja, zaenkrat še ni znano.

Na pojasnila ministrstva za zdravje, tudi o tem, kdaj bo predlog zakona o zdravstvenem informacijskem sistemu poslan v javno obravnavno in kdaj lahko člani ESS pričakujejo gradivo o izhodiščih za strukturno prenovo ZZZS, STA še čaka.

Digitalizacija

Predlog zakona o zdravstvenem informacijskem sistemu naj bi bil po napovedih ministrstva v javno razpravo namreč poslan prihodnji teden. Z zakonom želijo omogočiti enotnost in povezljivost podatkov v nacionalnem eKartonu ter zagotoviti večjo zasebnost in večjo moč pacientov pri samoodločanju o svojih zdravstvenih podatkih, je vsebino zakonskega predloga nedavno orisal minister Danijel Bešič Loredan.

Kot je razvidno iz zakonodajnega predloga, ta med drugim predvideva, da bodo morali vsi izvajalci zdravstvene dejavnosti zdravstveno dokumentacijo posredovati v centralni zdravstveni informacijski sistem. Za vzdrževanje in razvijanje centralnega sistem bi oblikovali javno podjetje. Zakon namesto dotedanjih okoli 80 zbirk podatkov ob tem določa samo še šest krovnih zbirk podatkov, kamor je mogoče umestiti vse potrebno zdravstveno dokumentacijo in druge podatke. Kartica zdravstvenega zavarovanja ne bi bila več potrebna, saj bo njeno vlogo prevzela nova biometrična osebna izkaznica. Sredstva bi zagotovili iz proračuna, ZZZS in evropskih sredstev.

Vzporedno z omenjenim zakonskim predlogom so na ministrstvu za zdravje pripravljali tudi izhodišča za strukturno spremembo ZZZS. "Na nek način smatramo, da sta zakona siamska dvojčka. Če vpeljemo digitalizacijo v slovensko medicino in v slovenski zdravstveni sistem v celoti, je treba tudi sprejeti strukturne spremembe na ZZZS, da bo zadeva v celoti implementirana," je dejal.

Podrobnosti izhodišč za prenovo zdravstvene blagajne uradno še niso znane, tudi minister o njih še ni želel govoriti. Pred časom je dejal le, da iščejo rešitev, ki bi bila najbolj optimalna za uporabnika. Po poročanju N1 naj bi izhodišča med drugim predvidevala novo strukturo upravljanja zavoda in naj bi ukinila skupščino zavoda, kot je oblikovana sedaj, oblikovali pa naj bi manjši nadzorni odbor. ZZZS po predlogu tudi naj ne bi več imel generalnega direktorja, temveč bi izvršilne in poslovodne naloge opravljal upravni odbor.