Vsi trije ministri so izrekli sožalje svojcem žrtvam pokola v Beogradu.
Minister za izobraževanje Darjo Felda je dejal, da je v kontekstu dogajanja v Srbiji v okolici slovenskih šol začasno povečana policijska navzočnost. Predstavniki policije se po njegovih besedah v teh dneh tudi sestajajo z ravnatelji, in sicer z namenom svetovanja in pogovorov o možnosti zgodnjega odkrivanja tveganj za pojave morebitnega nasilja. Do kdaj bo potrebna povečana prisotnost policije, bo po ministrovih besedah odločila policija.
Obenem je poudaril, da ima ministrstvo ničelno toleranco do vseh oblik nasilja, naloga vseh deležnikov v izobraževanju pa je, da zagotovijo varno in spodbudno okolje za vse učence in zaposlene. Po besedah ministra ni šole v Sloveniji, ki ne bi naslavljala preventive in zgodnje zaznave nasilja. V ta namen imamo predpisan in po njegovem mnenju dobro delujoč protokol z nasveti, kako ravnati v tovrstnih situacijah.
Med drugim je Felda napovedal tudi, da bodo z jesenjo obdržali povečano število svetovalnih delavcev na šolah, kar so uvedli zaradi epidemije covida-19 in se je izkazalo za izjemno koristno izboljšavo. »Okrepljene svetovalne službe v šolah so pomembne, saj so te poleg zatočišča za stiske tudi najpomembnejši vezni člen z ustreznimi zunanjimi deležniki pri obravnavanju stisk ali pojavih nasilja,« je še pojasnil minister.
Minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Luka Mesec je opozoril, da je nesprejemljivo, da nekateri politiki tragične dogodke zlorabljajo za politične cilje. »Noben otrok ne bi smel živeti v revščini. To je ena od naših maksim,« je dodal Mesec in poudaril, da so duševne stiske večkrat povezane z revščino. Z drugimi besedami, »socialni položaj ne sme biti tisti, ki določa otrokove pogoje«.
Mesec se je je v naslednjih besedah dotaknil družinske politike v Slovenije, saj se, kot je rekel, »nasilje zelo pogosto začne v družinskem krogu, od tam pa se širi v šole, v lokalne skupnosti, igrišča, ...«. Minister je pojasnil, da že doslej izvajajo preventivne in kurativne programe. Prvi so programi za pomoč družinam, kot so na primer družinski centri (Mesec je izpostavil ljubljanskega na Mali ulici). Ko pa se nasilje že zgodi, imajo odrasli in otroci na voljo SOS telefon, ki je brezplačen, svetovalnice za žrtve nasilja, ... »Na koncu so socialno varstveni programi, ki jih izvajajo centri za socialno delo (CSD),« je nadaljeval Mesec in napovedal, da bodo okrepili aktivnosti prepoznavanja vzorca nasilja v skupnosti in pomoč ljudem na terenu. »V zadnjih 15 letih so postali CSD administrativno obremenjeni, manj so prisotni na terenu, kjer so njihova glavne naloge in smisel,« je razložil Mesec in dodal, da bo šla reforma v smeri razbremenitve administrativnega dela, tako da bodo imeli socialni delavci več časa in možnosti, da prepoznavajo stiske ljudi na terenu in ljudem v stiski tudi ustrezno pomagajo.
Destigmatizirati področje duševnega zdravja
Minister za zdravje Danijel Bešič Loredan je ocenil, da je v postcovidnem času veliko tveganj za duševno zdravje mladih. Ti se soočajo s številnimi pritiski in izzivi, ki neposredno vplivajo na njihovo duševno zdravje, zato je mladim treba zagotoviti vso podporo. Med ukrepi ministrstva je izpostavil razpisanih 70 dodatnih specializacij klinične psihologije, v pripravi so tudi novi zakoni o duševnem zdravju, o psihoterapevtski dejavnosti in o psihološki dejavnosti. Predvsem je treba področje duševnega zdravja destigmatizirati ter ga na družbeni lestvici izenačiti s fizičnim zdravjem, poudarja minister. Podpira tudi predlog, da bi v dijaški sistematski pregled vključili vprašalnik o duševnem zdravju.
Komentarji