To ne bi bilo nič nenavadnega, če Pogačar do leta 2020 ne bi bil v osebnem stečaju, v katerem so mu odpisali kar 12 milijonov evrov obveznosti. Večinoma je šlo za dolgove do zdaj že nekdanje državne Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB), v javnosti bolj znane kot slabe banke. Tej v posmeh je tudi najnovejši Pogačarjev projekt. Prvotni lastnik zemljišča v Portorožu je bil namreč prezadolženi holding Istrabenz, katerega največja upnica, kasneje pa tudi edina lastnica je bila ravno DUTB.
Gre za nov dokaz sistemskih lukenj v stečajni zakonodaji, ki ne zagotavlja učinkovitega nadzora nad domnevnimi zlorabami premožnih in vplivnih dolžnikov. Tem hkrati dovoljuje, da skrivajo premoženje in ga vsem na očeh tudi uporabljajo. To je bilo nabolj očitno prav v Pogačarjevem primeru.
Pravočasno rešil premoženje pred upniki
Medtem ko je Pogačarjev imperij bankrotiral, je zaživelo podjetje STDS, ki se ukvarja z nepremičninami. "Ali mi, ki smo bili v osebnem stečaju, ne smemo nič več delati? Moramo biti socialni primer?" se sprašuje Pogačar.
Pogačar je nekoč veljal za enega najbogatejših Slovencev. Na lestvici revije Manager je leta 2008 zasedal 39. mesto. Kmalu zatem je izbruhnila afera zaradi preplačanega najema prostorov Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU), zaradi katere je morala s položaja oditi tedanja ministrica za notranje zadeve Katarina Kresal, sicer dobra Pogačarjeva prijateljica. Ram Invest je namreč državi za najem stavbe na Dimičevi ulici v Ljubljani zaračunaval 11 tisoč evrov več, kot je znašal obrok lizinga.
Zaradi finančne krize in več deset milijonov evrov dolgov je Ram Invest leta 2014 moral v stečaj. Nekaj mesecev pozneje je osebni stečaj razglasil še Pogačar. Toda že pred tem je svoje luksuzne nepremičnine in drugo premoženje prenesel na sorodnike in znance. Z dolgoletno partnerico Majo Mikuž je sklenil sporazum o razdelitvi skupnega premoženja. To mu je omogočalo, da je nanjo prepisal družinsko hišo v ljubljanskih Prulah in vilo na elitni lokaciji nad Piranom.
To je storil natanko tri leta in dva dni, preden je šel v osebni stečaj. Pozor: po zakonodaji je prepise premoženja na ožje družinske člane mogoče izpodbijati le največ do tri leta pred stečajem.
Medtem ko je Pogačarjev imperij bankrotiral, je zaživelo podjetje STDS, ki se ukvarja z nepremičninami. Njegov edini zaposleni je postal Pogačar, uradna lastnica pa njegova partnerica. Že to je bilo eno od znamenj, da za upnike ne bo ostalo prav dosti.
Upnikom pustil deset evrov na mesec
Pogačar že nekaj let velja za enega glavnih lobistov in operativcev srbskega tajkuna Miodraga Kostića, ki ima v Sloveniji v lasti Gorenjsko banko, hotel Kempinski Palace in letališče v Portorožu. Med osebnim stečajem je sodišču zatrjeval, da se komaj prebija čez mesec. V podjetju STDS je Pogačar uradno prejemal le nekaj več od minimalne plače. Torej ravno toliko, da za upnike ni ostalo nič.
Toda viri iz poslovnih krogov in slovenske Istre so nam zatrjevali, da je Pogačar še naprej živel na veliki nogi. Vozil naj bi se z osebnim avtomobilom audi Q7. Cene novih so okoli sto tisoč evrov. Pozneje so ga na Obali videvali v avtomobilu porsche panamera. Prijavljen je bil v stanovanju v središču Portoroža, v rezidenci Park Lucija, ki jo je zgradil poslovnež z Obale Gašpar Gašpar Mišič. Tudi on je posloval s Kostićevimi podjetji. Kot direktorja javnega podjetja Okolje Piran ga je NPU v začetku leta kazensko ovadil zaradi sporne oddaje portoroške plaže v dolgoročni najem hotelu Kempinski Palace.
Skrivalnice so bile uspešne. V štirih letih in sedmih mesecih, ki jih je Pogačar preživel v osebnem stečaju, se je v njegovo stečajno maso nateklo 553,81 evra. To je pičlih 10 evrov na mesec za upnice oziroma še manj, če upoštevamo, da je ta denar šel tudi za nagrado stečajnega upravitelja Mirana Kosa.
Ko se je Pogačar znebil milijonskih dolgov, se je začel njegov poslovni preporod. Kot so poročali novinarji portala necenzurirano.si, naj bi sodeloval pri prodaji Deželne banke Slovenije (DBS) v lasti zadružnikov. V Škofji Loki je za milijon evrov kupil nekdanjo tržnico, kjer se bodo gradila stanovanja. Lotil se je tudi gradnje vile v Portorožu. Pogosto ga videvajo v družbi nemškega poslovneža Adama Deliusa, lastnika članske ekipe Nogometnega kluba Olimpija, ki naj bi ga financirala tudi Gorenjska banka.
Pogačar: Bi moral biti socialni primer?
»Ali mi, ki smo bili v osebnem stečaju, ne smemo nič več delati? Moramo biti socialni primer?« nam je Pogačar jezno odvrnil, ko smo ga vprašali po njegovem nepremičninskem projektu v Portorožu.
Namigovanja, da vilo gradi z denarjem, ki ga je skrival pred upniki, je označil kot brezpredmetna. Investitor v objekt ni on, temveč »podjetje STDS, ki pa ni v moji lasti«, je poudaril. Toda po naših informacijah je prav Pogačar tisti, ki v podjetju vleče vse niti. Eden od ključnih partnerjev podjetja, ki se ukvarja s posredovanjem pri prodaji turističnih nastanitev, pa so hrvaška podjetja v lasti Miodraga Kostića.
O tem, da je želel Pogačar projekt v Portorožu skriti pred upniki, pričajo tudi podatki iz zemljiške knjige. Dobrih 600 kvadratnih metrov veliko zemljišče je novega lastnika dobilo decembra 2018. Takrat ga je Istrabenz prodal podjetju Intermag Trading iz Medvod, ki ga obvladuje poslovnež Zdenko Borota, nekoč član LDS, ki jo je vodila Katarina Kresal. Sedem mesecev pozneje je nepremičnino prodal podjetju STDS oziroma Pogačarju. Toda pozor: novi lastnik se je v zemljiški knjigi razkril šele junija 2021, skoraj dve leti po nakupu.
Gradbeno dovoljenje za »enostanovanjsko hišo« je Pogačar dobil aprila lani, novembra pa je upravni enoti prijavil začetek gradnje. »Nepremičnina se gradi za trg. Podjetje jo bo financiralo iz svoje dejavnosti,« nam je dejal Pogačar.
Komentarji