Vlada z vidika proračuna prav veliko manevrskega prostora nima. Pripravo predlogov proračunov za prihodnji dve leti so začeli že konec maja, pri čemer ciljajo predvsem na znižanje javnofinančnega primanjkljaja pod tri odstotke bruto domačega proizvoda v letu 2024 in nato njegovo nadaljnje postopno zniževanje. Zgornja meja skupne porabe je že določena, danes pa so ministri določili razrez izdatkov po posameznih proračunskih porabnikih.

Več od današnjih dogovorih je na novinarski konferenci pojasnil minister za finance Klemen Boštjančič, ki je potrdil, da je vlada sprejela razrez proračunskih izdatkov po ministrstvih, pri čemer bodo skupni odhodki leta 2024 znašali dobrih 15,2, leta 2025 pa 15,9 milijarde evrov. S tem vlada sledi trem ključnim prioritetam iz koalicijske pogodbe. To so za vse dostopno zdravje, kamor se prišteva tudi skrb za starejše. Kot drugo je to znanje, ne le tisto, vključeno v šolske resorje, temveč tudi digitalizacija in podpora podjetjem, ki ustvarjajo delovna mesta z visoko dodano vrednostojo, je povedal minister. Kot tretje je izpostavil mlade in z njimi povezane politike, kot so stanovanjska problematika in brezplačna šolska kosila. Vlada je v pripravi sledila tudi fiskalnim pravilom, ki bodo naslednje leto znova začela veljati. Pojasnil je še, da je ministrstvo za finance pri pripravi obeh predlogov proračunov upoštevalo zadnje makroekonomske napovedi Urada RS za makroekonomske analize in razvoj, vse zakonske in druge obveznosti ter fiskalna pravila.

Leta 2024 bodo odhodki za približno 300 milijonov evrov nižji od zneska, ki je bil načrtovan v lanskega novembra sprejetem državnem proračunu za leto 2024, je potrdil Boštjančič. Kljub rahlemu znižanju pa bodo odhodki po njegovih besedah še vedno na visoki ravni, saj bodo za približno 10 odstotkov višji od realizacije v letu 2022 oziroma za več od 50 odstotkov višji od predkoronskega leta 2019. Minister je še dejal, da bodo ministrstva predloge finančnih načrtov pripravila do konca avgusta, vlada pa jih bo kot običajno sprejela in v državni zbor poslala do konca septembra. Takrat bo znana tudi končna ocena proračunskih prihodkov in načrtovan proračunski primanjkljaj. Boštjančič je še poudaril, da se vlada zaveda, da treba v naslednjih letih znova preudarno ravnati s proračunskimi sredstvi. Dodal je, da financiranje vseh želja ni ne dolgoročno javnofinančno vzdržno in ni v dobrobit države in državljanov.