Spomnimo, vlada Janeza Janše je maja lani v eni svojih zadnjih potez pred odhodom z oblasti Cerkvi naklonila lepo darilo. Z uredbo je verskim uslužbencem z 48 na 100 odstotkov trajno zvišala državno kritje socialnih prispevkov, pri čemer je določila še, da 100-odstotno kritje pripada le verski skupnosti, ki ima priznan status splošno koristne organizacije, tistim brez statusa pa je pripadlo 60-odstotno kritje. Kot so takrat zapisali na portalu necenzurirano.si, je iz vsebine uredbe in pogojev za pridobitev državne pomoči jasno razvidno, da je bila v največji meri pisana na kožo eni organizaciji - Katoliški cerkvi. Da je lahko namreč verska skupnost pridobila status splošno koristne organizacije in si s tem zagotovila pravico do višjega kritja socialnih prispevkov, je morala izpolnjevati tri kriterije, in sicer, da opravlja vsaj tri dejavnosti s področja socialne države (kulturno, vzgojno, izobraževalno, solidarnostno ali dobrodelno), da je na območju Republike Slovenije delovala vsaj 80 let pred uveljavitvijo zakona o verski svobodi, torej vsaj od leta 1927 naprej, ko je bila Slovenija še del Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, ter da njene dejavnosti bogatijo nacionalno identiteto državljanov, če imajo njeni pripadniki večinski delež med celotnim prebivalstvom ali če avtohtono deluje na območju države. Te kriterije poleg Katoliške cerkve izpolnjuje več drugih avtohtonih verskih skupnosti, kot so Pravoslavna cerkev, Islamska skupnost in Evangeličanska cerkev, a imajo vse te skupaj le nekaj deset verskih delavcev, Katoliška cerkev pa po zadnjih podatkih skoraj 750, je še takrat poročal portal. Dodali so, da Katoliška cerkev tako posledično prejme 20-krat več državnega denarja kot vse druge verske skupnosti skupaj. Po takratnih ocenah portala je to Janševo darilo državni proračun obremenilo za dodatna dva milijona evrov na leto.

Zakon o verski svobodi je sicer pred letom 2012 določal, da država verskim uslužbencem krije najmanj 60 odstotkov prispevkov za socialno varnost povprečne plače. Leta 2012 je državni zbor nato sprejel zakon za uravnoteženje javnih financ, s katerim je najnižjo možno višino kritja znižal na 48 odstotkov. Maja lani pa se je nato Janševa vlada v odhajanju Cerkvi zahvalila z navedenim dvigom na 100 odstotkov.

Za manjše se ne bo spremenilo nič

Sprememba zakona, ki so jo danes sprejeli poslanci, zvišuje zakonsko določeno višino državnega kritja prispevkov za socialno varnost verskim uslužbencem z zdajšnjih 48 na 60 odstotkov povprečne plače. A hkrati tudi ukinja lansko uredbo vlade, s katero je ta določila 100-odstotno kritje prispevkov. Tako bo višina kritja prispevkov za večino verskih uslužbencev po novem dejansko nižja za 40 odstotkov. Danes sprejeta sprememba bo prizadela predvsem največje verske skupnosti, na čelu s Katoliško cerkvijo, medtem ko se za manjše verske skupnosti ne bo spremenilo nič.

Proti spremembam so sicer največje verske skupnosti, med drugim Katoliška cerkev, Islamska skupnost in Evangeličanska cerkev, nastopile že v javni obravnavi, ki je potekala marca. Poudarile so, da bo znižanje pomenilo nedovoljen poseg v že pridobljene pravice ter zmanjšalo že dosežene standarde verske svobode. Spremembe pa so podprle manjše verske skupnosti, ki so ocenile, da se z njimi odpravlja diskriminatorno uredbo, ki je določala različno višino kritja prispevkov za verske skupnosti glede na status splošno koristne organizacije.

Da sprememba predstavlja sporen poseg v že pridobljene pravice, je sicer v svojem mnenju opozorila tudi zakonodajno-pravna služba DZ. Sprememba se zdi omenjeni službi tudi ustavno sporna, saj da bi morala biti v primeru, ko je določena nova in fiksna višina denarne pomoči verskim uslužbencem, za to podana ustrezna utemeljitev, ki pa da je ni bilo.

Le vzpostavitev zakonitega stanja

V današnji obravnavi v DZ je ministrica za kulturo Asta Vrečko iz vrst Levice zanikala, da bi posegali v že pridobljene pravice. "O pridobljenih pravicah bi lahko govorili samo, če bi bile te pridobljene na podlagi zakona in ne uredbe," je dejala. Uredba je namreč po prepričanju ministrice pravice zvišala brez zakonske podlage, ker lahko višino kritja socialnih prispevkov določa le zakon. S spremembo naj bi tako le vzpostavili prejšnje, zakonito stanje.

Ministrici sta v predstavitvi stališč poslanskih skupin pritrdila koalicijska poslanca Andreja Rajbenšu (Svoboda) in Jonas Žnidaršič (SD). Poslanka je povedala, da je na neustreznost vladne uredbe že ob sprejemanju opozarjala vladna služba za zakonodajo. Če bi v preteklem mandatu spoštovali njena opozorila, "danes te točke ne bi bilo na dnevnem redu seje", je dejala.

"Dodelitev in višina namenske državne finančne pomoči sta pravici, ki morata biti jasno določeni in urejeni z zakonom. In ta sprememba zdaj to jasno opredeljuje," pa je dejal Žnidaršič.

V opoziciji so medtem menili, da je danes sprejeta sprememba nezakonita. Andrej Hoivik (SDS) je spomnil na mnenje zakonodajno-pravne službe DZ, da DZ ne more razveljaviti uredbe, ki jo je sprejela vlada, ker je to izključno pristojnost vlade. "Današnja odločitev tako pomeni novo prakso DZ, ki je zelo slaba in zelo škodljiva z vidika spoštovanja vladavine prava in delitve oblasti," je dejal.

"S tem zakonom se krši mednarodno pravo, ustavo in zakon," pa je ocenil Jožef Horvat (NSi). Slednji namreč meni, da sprememba nedopustno posega v svobodo verovanja, čeprav je država omenjeno svobodo dolžna zagotavljati.