Znotraj 273 hektarjev velikega območja, ki je bogato tako po lesni masi kot divjadi, je tudi 115 hektarjev prvovrstne orne zemlje v lasti okoliških kmetov, to pa pred poplavami varuje obstoječi visokovodni nasip ob Muri. Tudi tukaj naj bi zgradili nov nasip, in sicer z nadvišanjem ter razširitvijo obstoječega, pri čemer bi se ta zajedal ponekod na obdelovalne površine in v varovani gozd. In prav umeščanje nasipa v prostor na tak način je ves čas sporno v luči varovanja poplavnega gozda, kar ves čas izpostavlja Zavod RS za varstvo narave (ZRSVN).

Nedavno pa je omenjeni zavod podal nov predlog rešitve, in sicer da se celotno območje Orlovščka spremeni v razlivno območje. To pomeni, da bi nasip v dolžini približno štirih kilometrov morali zgraditi povsem na novo. Potekal naj bi po poljskih poteh, ki severno obkrožajo Orlovšček. Naselji Mirišče pri Hotizi, kjer bi se nov nasip priključil na obstoječega, ter Laze pri Dolnji Bistrici bi bili izvzeti. V kolikor bi bil ta predlog sprejemljiv za deležnike, bi zavod dal zeleno luč za dosego uskladitve poteka zdaj sporne trase visokovodnega nasipa na levi strani Mure v dolžini dobrih 18 kilometrov, in sicer od gramoznice pri Dokležovju do njegove priključitve na obstoječi nasip pri Hotizi.

Najtežji zalogaj

Jože Novak, minister za naravne vire in prostor, je predlog ZRSVN predstavil na sestanku deležnikov, ki je po njegovem vabilu potekal v začetku oktobra, o njem pa je minister spregovoril tudi v odgovoru na poslansko vprašanje Jožefa Horvata na seji državnega zbora 21. oktobra. Horvat ga je namreč prosil, da podrobno predstavi potek gradnje protipoplavnih nasipov ob Muri. »Najtežji zalogaj, ki ga imamo, je zagotoviti razlivne površine za poplavni del v tem južnem delu med Črenšovci in Lendavo,« je povedal minister. Predlog varuhov narave o zajetju Orlovščka v poplavno območje torej še ničesar ne rešuje. Minister je priznal, da iskanje rešitve ne bo lahko, napovedal pa je tudi, da bodo pristojni, še preden bi Orlovšček namenili poplavni vodi, preverili, ali obstajajo na območju Lendave državna oziroma druga zemljišča, ki bi jih lahko namenili za dodatno razlivno območje in kjer bi bilo najmanj poseganja na kmetijska zemljišča. Druga ovira, ki gradnjo nasipa na tem območju odmika, je morebitna izvedba presoje vplivov na okolje in potreba, da se tudi za ta del visokovodnih nasipov sprejme državni prostorski načrt. Za to sta potrebni najmanj dve leti, kar pomeni, da bo projekt izvedljiv šele v naslednjem obdobju. Minister Novak je sicer dejal, da se bo zavzel, da se investicija tudi na tem delu začne še v tem mandatu.