Pokazatelje revščine je državni zavod za statistiko izračunal po rezultatih ankete o prihodkih prebivalstva, ki je usklajena z metodologijo Eurostata. Osem odstotkov oseb, ki živijo v gospodinjstvih, jih je v anketi dejalo, da s svojimi prihodki zelo težko preživijo, 18,6 odstotka jih preživi težko, 42,7 odstotka pa z manjšimi težavami. 

Le 1,5 odstotka jih je izjavilo, da preživijo zelo lahko, 5,2 odstotka, da lahko preživijo, 23,9 odstotka pa, da v glavnem lahko preživijo. Najbolj revščina na Hrvaškem ogroža prebivalce, starejše od 65 let. Stopnja tveganja revščine med njimi je lani znašala 32,4 odstotka.

Stopnja tveganja revščine je odstotek oseb, ki živijo v gospodinjstvih, katerih ekvivalentni razpoložljivi dohodek je nižji od praga tveganja revščine. Zajema ljudi, ki so v veliki materialni prikrajšanosti in socialni izključenosti, oziroma tiste, ki živijo v gospodinjstvih z nizko intenziteto dela, so za hrvaško tiskovno agencijo Hina ob današnjem mednarodnem dnevu revščine pojasnili z državnega zavoda za statistiko.

Kako je v Sloveniji?

V Sloveniji je lani po podatkih statističnega urada pod pragom tveganja revščine živelo 4,8 odstotka polnoletnih delovno aktivnih oseb. Ta delež je bil nižji od povprečja EU, ki je znašal 8,5 odstotka. Najvišji delež sta imeli Romunija (14,5 odstotka) in Luksemburg (12,9 odstotka), najnižji pa Finska (2,5 odstotka) in Češka (3,4 odstotka).