Enisa opozarja na velik porast zlorabe tehnologij, kot so klepetalni roboti, ki jih poganja umetna inteligenca, ali pa t. i. deepfakes oziroma "globoki ponaredki" - gre za ustvarjanje ponarejenih posnetkov ali fotografij s pomočjo algoritmov in postopkov za sintezo, s katerimi lahko ustvarimo tako prepričljiv ponaredek, da ga je težko prepoznati.

V zadnjem času se je po poročanju biltena Politico pojavilo več primerov tovrstnih manipulacij - ponarejeni zvočni posnetki glasu slovaškega kandidata za premierja Michala Šimečke, ki naj bi z novinarko razpravljal o prirejanju rezultatov volitev, videoposnetek na Poljskem, v katerem so resnične posnetke premierja Mateusza Morawieckega pomešali s posnetki njegovega glasu, ki jih je ustvarila umetna inteligenca, in ponarejen posnetek vodje britanske laburistične stranke Keira Starmerja, ki naj bi zmerjal svoje osebje.

Direktor agencije Enisa Juhan Lepassaar je dejal, da bo "zaupanje v volilni proces EU v veliki meri odvisno od naše sposobnosti, da se zanesemo na kibernetsko varno infrastrukturo ter celovitost in razpoložljivost informacij". "Zdaj je na nas, da zagotovimo sprejetje potrebnih ukrepov za doseganje tega občutljivega, a za našo demokracijo bistvenega cilja," je dodal.

Enisa je v svojem letnem poročilu, ki ga je objavila minuli četrtek, v obdobju med julijem 2022 in junijem letos zabeležila 2580 primerov ogrožanja kibernetske varnosti.

Izpostavlja, da so tarča socialnega inženiringa in manipuliranja z informacijami najpogosteje javna uprava in zaposleni na ključnih položajih, pa tudi posamezniki oziroma splošna javnost, zdravstvene ustanove, digitalna infrastruktura, podjetja iz različnih sektorjev, politiki, mediji, novinarji in aktivisti.

Tovrstne manipulacije, ki so pogosto povezane z geopolitičnimi dogodki, kot so volitve ali konflikti, po navedbah Enise veljajo za resno grožnjo. V večini primerov je motiv za takšne grožnje kombinacija več faktorjev, kot so finančne koristi, povzročanje motenj, vohunjenje in uničevanje infrastrukture, občasno pa je motiv tudi ideološki.

Agencija EU za kibernetsko varnost v letnem poročilu analizira področje kibernetskih groženj in s tem pomaga odločevalcem in strokovnjakom za varnost pri določanju strategij za zaščito državljanov, organizacij in kibernetskega prostora v EU. Vsebino zbira iz odprtih virov, kot so medijski prispevki, mnenja strokovnjakov in poročila obveščevalcev.