Pogovor na trenutke lahko celo postane osladen. Vsekakor pa je pogovor z umetno inteligenco veliko bolj prijazen, kot je običajna vsakodnevna komunikacija med ljudmi.
Bomo dobili tudi boljše odgovore oziroma rezultate če bomo prijazni z umetno inteligenco? Med samim tonom uporabnika in kvaliteto odgovorov ni nobene povezave, pojasni strokovnjak za strateško uporabo umetne inteligence Boštjan Kožuh. V zadnjem letu se je pojavilo več primerov, da so rezultati lahko boljši če z modelom umetne inteligence komuniciraš na prijazen način, a hkrati so se pokazali tudi primeri, da so rezultati lahko boljši, če si bolj nesramen, celo če groziš, pravi Kožuh. Umetna inteligenca za zdaj še ne zna presojati čustev. Kožuh pa je prepričan, da bomo s prijaznim odnosom vseeno dobili boljše rezultate. Kadar smo bolj prijazni, tudi bolj jasno izražamo svoje želje, smo bolj natančni. To pomeni, če smo dali boljša navodila, bomo dobili tudi boljše odgovore.
Osebnost umetne inteligence
Pa vendar imajo modeli umetne inteligence neke vrsto osebnost, ki mu jo določijo razvijalci. Ti dajo modelu neke omejitve, tudi v smislu kakšen jezik uporablja. Razvijalci določijo tudi iz katerih besedil ali slik naj se umetna inteligenca uči. Torej iz katerega nabora znanja se uči in razvija, razloži Kožuh in predstavi naslednji primer. Pred leti so pri Microsoftu izvedli projekt, kjer so razvijalci umetni inteligenci določili, da se uči le na tedanjem Twitterju oziroma zdaj poimenovanem X-u. Projekt so morali zelo hitro ustaviti, ker je prevzela komunikacijo, ki je najbolj pogosta na Twitterju. Model umetne inteligence je prevzel rasistično komunikacijo in postal izjemno nesramen. Modelu je bila namreč znana samo ta vrste komunikacije. Vendar model umetne inteligence ni sam prevzel take osebnosti in se odločil, da bo rasist, vendar so mu razvijalci določili, kje naj se uči.
Kaj si umetna inteligenca zapomni o nas
Chat GPT ima tudi funkcijo, da vsak uporabnik lahko oceni ali mu je takratni način pogovora všeč ali ne. Učinek te funkcije je, da se model skozi čas in pogovore uči o uporabniku. Chat GPT se skozi dane naloge nauči, kakšni odgovori, slike so nam všeč in kakšne nam niso. Tega je bilo pred časom manj, ker so imeli modeli omejen spomin, zdaj je ta vedno boljši in tudi umetna inteligenca se vedno bolje prilagaja uporabniku. Ne gre pa za sprotno učenje, ampak razvijalci vsake toliko časa, na nekaj mesecev, umetno inteligenco pošljejo na ponovno učenje, pojasni Boštjan Kožuh.
Koliko si umetna inteligenca zapomni o nas pa lahko precej enostavno preverimo. Umetno inteligenco lahko enostavno vprašamo, kaj veš o mojem delu ali na primer, kaj veš o tem, kako želim pisati članke. Tako takoj vidiš, kaj umetna inteligenca ve o uporabniku. Poskusite vprašati umetno inteligenco Kaj veš o meni, česar jaz ne vem, pravi Boštjan Kožuh. Odgovori so včasih zabavni, včasih pa tudi precej zaskrbljujoči in strašljivi. Se pa posamezni modeli razlikujejo med seboj. Nekateri sploh nimajo spomina, drugi ga vse bolj razvijajo. Ideja je, da z večjim spominom uporabnikom še bolj pomagajo uporabniku, ki mu ni treba vsakič znova dajati enakih navodil, odgovore pa dobi že prilagojene.
Črna napoved prihodnosti
Prav z večanjem spomina in stalnega učenja umetne inteligence pa že lahko pridemo na polje popularne znanstvene fantastike. Popularna kultura, predvsem filmski svet je poln primerov, ko je umetna inteligenca prevzela oblast in takrat se človeštvu ni godilo nič dobrega.
Eden najbolj vplivnih filmov, ki je obdeloval problematiko umetne inteligence je bil film Stanleya Kubricka 2001: Vesoljska odiseja. Če na kratko povzamemo: del vesoljske odprave proti Jupitru je bil tudi računalnik Hal 9000, ki pa ima napako. Programiran je tako, da lahko komunicira kot človek in ima celo čustva. Računalnik prevzame odločanje v svoje roke. Kot to astronavti ugotovijo, se odločijo, da ga bodo odklopili, kar Hal ugotovi, zato začne ubijati astronavte. Preživel je le en član posadke, ki mu je na koncu uspelo izklopiti Hala 9000.
V filmski industriji pa je še mnogo filmov, ki so zaznamovali filmsko industrijo in so pustili velik pečat. V Matrici je robotska umetna inteligenca zasužnjila človeško raso, v Terminatorju Arnold Schwarzeneger igra ubijalskega robota, ki ima nalogo, da ubije žensko, ki naj bi rodila edino upanje za preživetje človeštva, med bolj prepoznavnimi so še filmi Robocop in Blade Runner. Prvi film, ki je obravnaval upor robotov pa je nemški film Master of the world iz leta1934.
Začelo se je z uporom strojev
V literaturi pa je bila tema obravnava že mnogo prej. V romanu, ki je izšel že davnega leta 1889, The Wreck of the World, je avtor William Grove, obravnaval upor strojev proti človeški rasi. Upor zasužnjenih robotov obravnava tudi Karel Čapek v drami R.U.R, ki je bila objavljena leta 1920. Tudi ta upor se je končal z izumrtjem človeške rase. Karel Čapek pa je prvi, ki je uporabil besedo robot.
Ideja o naprednih robotih s človeško inteligenco je prvič omenil Samuel Butler v pismu Darwin med stroji iz katerega je potem nastal tudi roman Erewhon. V delu se je spraševal o evoluciji zavesti med stroji, ki se razmnožujejo sami in bi lahko zamenjali ljudi kot dominantno vrsto na svetu.
Prijaznost ne bo škodila
Torej so v literaturi že pred mnogo več kot 100 leti predvideli, kam lahko pelje umetna inteligenca – po najbolj črnih scenarijih tudi v propad človeštva. Bi morali biti tudi iz tega razloga prijazni do umetne inteligence?
Odgovora na to, ali bo način komunikacije z umetno inteligenco sploh relevanten, če se bo enkrat razvila v neko super obliko nimamo, pravi Boštjan Kožuh. V teoriji se lahko razvije tudi v smer, da bo cenila nesramnost. Na splošno pa velja, da se prijaznost v pogovorih beleži in umetna inteligenca se bo učila iz teh pogovorov. Torej bomo s prijaznim tonom tudi bodočo super umetno inteligenco naučili biti prijazen. In morda tako rešimo svet ter človeštvo. Lahko zaključimo, da prijaznost ne bo škodila.
Komentarji