Slez sicer velja za zdravilno rastlino iz družine slezenovk. Slezovo korenino so cenili že v antiki, zato so ga pogosto sadili tudi na vrtove. Gre za nezahtevno rastlino, ki ima rada vlažna tla, razmnožuje pa se tako s semeni kot z delitvijo korenin. Zraste vse od 60 pa do 200 centimetrov in je trajno zelišče. Korenina je vretenasta, močno razraščena, bela in mesnata. Steblo pa pokončno in skoraj nič razraščeno. Slez poznamo po sivozelenih listih, ki so po obeh straneh nežno dlakavi, in belih ali rožnatih cvetovih, ki so združeni v malocvetne zalistne ali končne grozde.

slezov izvleček
Dreamstime
Slezov napitek lahko pripravite iz namočenih listov, korenin ali cvetov. Nikar jih ne prekuhajte oziroma ne poparite!

Zdravilni deli

Pri slezu nabiramo vse dele, torej korenine, liste in cvetove. Najpogosteje se v zdravilstvu uporabljajo korenine, ki jih izkopljemo zgodaj spomladi ali šele po cvetenju, pozno jeseni. Korenine imajo svojevrsten vonj in so, če jih prelomimo, precej sluzaste. Cvetove nabiramo v času cvetenja, od maja do avgusta, medtem ko listov ne smemo nabirati spomladi, temveč šele po cvetenju, saj takrat vsebujejo najugodnejšo sluz. V slezu tako najdemo sluznato sestavino, škrob, sladkor, pektin, čreslovino, mastno olje, asparagin, jabolčno in salicilno kislino ter fosfor. V antičnih časih so ga uporabljali predvsem kot sladilo, šele kasneje so spoznali tudi njegovo zdravilno moč.

navadno sled, slezova korenina,
Dreamstime
Tudi kot sladilo, prepoznamo ga po nežno dlakavih listih.

Kako in za kaj ga uporabljamo

Pri slezu je dobro poznati nekaj pravil. Nikdar ga ne poparimo oziroma ne kuhamo v vodi, saj je izjemno sluzast in bi nastala gostljata zmes, medtem ko bi uničili njegove zdravilne učinkovine. Korenine olupimo in posušimo. Lahko si pomagamo tudi s sušilnikom sadja, a pazimo, da temperatura ni višja od 40 stopinj Celzija. Nato korenine zmeljemo v prašek. Žličko praška namočimo čez noč v pol litra hladne vode in pred pitjem blago pogrejemo. Pripravek uporabljamo pri obolenjih dihal, ob vnetju grla, bronhitisu, kašlju; čisti ustno votlino in pljuča ter tudi zdravi afte. Pri težavah s prebavili pomaga čaj, ki ga lahko pripravite prav tako iz listov, in sicer jih namakajte vsaj osem ur. Nato precedite in blago pogrejete. Pomaga pri težavah debelega črevesa, pri zaprtju, ustavlja drisko, blaži bolečine v žolčniku. Prav tako lajša mokrenje in zadržuje uhajanje vode.