Na kaj natančno mislimo, ko rečemo presnovni sindrom? Lahko bi rekli, da je to skupina dejavnikov, ki kažejo na motnje presnove. Ti dejavniki, ki so vzrok za pogostejši pojav bolezni srca in ožilja ter sladkorne bolezni, so: trebušna debelost, zvišan krvni tlak, zvišana vrednost krvnega sladkorja, izmerjena na tešče, in motnje v presnovi krvnih maščob (znižana vrednost koristnega holesterola HDL in zvišana vrednost trigliceridov).

Maščobe okrog pasu

Najpomembnejši dejavnik presnovnega sidroma je trebušna debelost. O problemu govorimo, ko je ta več kot 94 centimetrov pri moških in več kot 80 centimetrov pri ženskah. Maščoba se pri vsakem človeku različno kopiči. Za debelost v obliki jabolka, ki jo po navadi imenujemo trebušna debelost, je značilno nalaganje maščobe okoli pasu: trebuh je izbočen, zadnjice je bolj malo, tudi stegna niso pretirano debela. Pri hruškasti obliki debelosti, ki je pogostejša pri ženskah, pa se maščoba kopiči v podkožju zadnjice, bokov in stegen. Ljudje z jabolčno obliko debelosti pogosteje obolevajo za srčno-žilnimi obolenji. Vzrok za to so maščobne celice, ki so nakopičene okoli pasu. Imenujemo jih trebušne maščobne celice. V njih nastajajo različne snovi, ki sodelujejo pri presnovnih zapletih, kot sta sladkorna bolezen in ateroskleroza oziroma nalaganje maščob v žilah.

Presnovni sindrom ali zgolj debelost?

Debelost določa indeks telesne mase (ITM), izražen v kg/m2. Če je ITM več kot 30 kg/m2, govorimo o debelosti; če je ITM od 25 do 30, govorimo o čezmerni telesni teži. Presnovni sindrom pa je skupina dejavnikov, ki kažejo na motnje presnove – hkrati se pojavljajo trebušna debelost, zvišan krvni tlak, motnje v presnovi krvnih maščob in povišane vrednosti krvnega sladkorja. Debelost je torej le eden od dejavnikov tveganja za nastanek presnovnega sindroma, vendar je najpomembnejši. Ni pa nujno, da ima človek presnovni sindrom samo zaradi debelosti.