Katja Bogataj Kopriva, finančna svetovalka, Generali Investments
Starši se dnevno odločamo o tem, kaj je za našega otroka dobro in kaj ne. Želimo seveda, da bi se otrokom uresničile vse želje, da bi bili uspešni v športu, na glasbenem področju, da bi pridobili dobro izobrazbo in službo ter tako samostojno zaživeli. Vse to pa, žal, ni povezano le z otrokovimi talenti, temveč tudi s finančnimi zmožnostmi staršev. Tako smo starši v nenehni skrbi za svoje male zaklade. Smo rama opore takrat, ko nas potrebujejo, in delimo z njimi navdušenje, ko dosegajo svoje cilje. Zavedamo se pomena zdrave prehrane in gibanja na svežem zraku in jim hkrati omogočamo pridobivanje novih znanj in izkušenj. Vendar pa, ali tudi razmišljamo o njihovem finančnem zaledju, ki bi ga zanje lahko ustvarili v letih odraščanja.
Odločitev za varčevanje v zgodnjem obdobju otrokovega življenja je zato več kot na mestu. In ko razmišljamo o varčevanju za otroka, se vsi starši sprašujemo, kako sploh začeti, kje varčevati ter kakšne mesečne zneske nameniti za njihovo varčevanje.
V preteklosti so se starši radi odločali za varčevanje na banki, kot oblika varčevalnega računa ali kot oblika depozita, ki pa na žalost že kar nekaj let ni več donosna, saj so obrestne mere blizu ničle. Ob tem se moramo zavedati tudi težave dolgoročnega vpliva inflacije na izbrano obliko varčevanja. Zato je treba pri svojih varčevalnih oblikah upoštevati potencialno realno donosnost, torej donosnost znižano za inflacijo. Treba se je zavedati, da bi 1.000 EUR čez 30 let ob dvoodstotni inflaciji imelo skoraj za polovico manjšo kupno moč kot jo ima danes. To je tudi eden glavnih razlogov, da se mora varčevanje razpršiti na različne naložbene oblike in da varčevanje le v nogavici ni najbolj obetavno, saj jo skozi leta najeda inflacija, ki zmanjšuje kupno moč privarčevanega denarja hranjenega doma. Prav tako bi le z varčevanjem na banki, zaradi nizkih obrestnih mer, ki v določenih obdobjih, kot je sedaj, ne pokrivajo niti inflacije, čez leta izgubljali realno vrednost privarčevanih sredstev. To pomeni, da bi za isto vrednost v prihodnje lahko kupili precej manj. To je razlog, da se je varčevanju na banki za daljše obdobje, recimo za naslednjih 10 let, treba izogniti na daleč, saj nam banke za varčevanje v veliki večini ponujajo zgolj spremenljivo obrestno mero in če upoštevamo, da je 6 mesečni EURIBOR trenutno negativen (-0,513 %) je naše varčevanje na banki trenutno negativno obrestovano kljub pribitkom. Obrestne mere so na bančnih varčevalnih računih ničelne ali komaj pozitivne, zato s tem denarjem ne boste dodatno zaslužili.
Ko iščemo alternativo, je lahko primerna in enostavna oblika varčevanja, za katero se Slovenci vse pogosteje odločamo, varčevanje v vzajemnih skladih. In kaj vzajemni sklad je? Je združeno premoženje večjega števila vlagateljev, ki varčujejo za določen namen (večji nakup, pokojnino ali potrebe svojih otrok). Premoženje se skladno z naložbeno politiko vzajemnega sklada nalaga v različne vrednostne papirje. Vlagatelji se za takšno obliko varčevanja odločajo zato, ker na dolgi rok prinaša nadpovprečno pričakovano donosnost. Za primer lahko predstavim dve možnosti – varčevanje v depozitu nad 12 meseci in varčevanje v globalno usmerjenem delniškem skladu. Vložek v obeh primerih znaša 10.000 EUR. Inflacija je v tem obdobju znašala 11,3 odstotka oziroma 1,04 odstotka na letni ravni. Oportunitetna donosnost enkratnega vložka za obdobje od konca leta 2010 do zaključka aprila 2021 znaša pri depozitu nominalno 12.073 EUR in realno (upoštevajoč inflacijo) 10.802 EUR, pri vzajemnem skladu z globalno delniško naložbeno politiko pa nominalo 22.073 EUR in realno 19.832 EUR. In tukaj je razlog, ki govori v prid odločitvi za otrokovo varčevanje v vzajemnih skladih.
Preprosta oblika varčevanja za otroke je tudi postopno mesečno varčevanje v vzajemnih skladih, kjer lahko varčujemo že s 30 EUR mesečno. Za primer vzamemo postopno varčevanje za obdobje 18 let in predvideni letni donos 6 odstotni (globalni delniški indeks). Skupni vplačani znesek bi znašal 6.480 EUR, pričakovani privarčevani znesek pa 11.484 EUR. Ne glede na višino mesečnih vplačil si bomo na koncu varčevanja za privarčevani znesek nadvse hvaležni.
Avtorica članka: Katja Bogataj Kopriva / finančna svetovalka, Generali Investments
Komentarji