Belgijski minister za pravosodje Vincent Van Quickenborne je v včeraj odstopil. Svojo odločitev je utemeljil z besedami, da prevzema osebno odgovornost za administrativno napako. Minister je pojasnil, da je Tunizija že 15. avgusta lani zahtevala izročitev bodočega napadalca, a da Belgija tega ni storila.

"To je bila individualna, monumentalna in nesprejemljiva napaka z dramatičnimi posledicami. Zadevni sodnik ni sledil tej zahtevi in dosje ni bil obravnavan. Ne iščem nobenih izgovorov. Mislim, da je moja dolžnost, da odstopim," je dejal. Belgijski premier Alexander De Croo je medtem sporočil, da se je že seznanil z odločitvijo ministra in dodal, da spoštuje njegov politični pogum.

Za zdaj sicer še vedno ni jasno, zakaj zahteve za izročitev sodnik ni obravnaval. Po podatkih sodstva je bilo temu sodniku lani posredovanih 31 mednarodnih zahtev za izročitev, pri čemer je obravnaval vse razen zahteve Tunizije.

Domnevni islamski skrajnež, ki je v ponedeljek v Bruslju ubil dva švedska nogometna navijača, je pred tem za azil zaprosil na Norveškem, Švedskem, v Italiji in Belgiji ter bil vsakič zavrnjen.

Napadalec, sicer državljan Tunizije, naj bi leta 2011 prek Sredozemlja prispel na italijanski otok Lampedusa. Tunizijec je odšel na Švedsko, potem ko je nekaj časa živel v Italiji. Kasneje so ga iz Švedske izgnali in se je leta 2016 vrnil v Italijo, ko so ga varnostni organi označili za radikaliziranega.

Zatem je odšel v Belgijo, kjer je bival nezakonito, je pred dnevi izjavil De Croo. Dodal je, da domnevni napadalec ni bil na seznamu teroristov.