Topinambur danes najdemo predvsem na obronkih travnikov, pogosto tudi na divjih odlagališčih ali s plevelom zaraslih površinah. Na žalost le redko še na vrtovih ali poljih. Čez poletje ga prepoznamo po visokih cvetovih, ki se vzpenjajo tudi do dva metra v nebo in so rumeni kot sonce, s sončnicam podobnimi cvetovi, le da so prašniki in pestiči razviti podobno kot pri cvetlicah in so precej manjši. Nekoč je veljal za hrano revežev ali za hrano, kot že samo ime pove (svinjska repa), živalim.

Okus med krompirjem in zeleno

Čeprav nadzemni del rastline spominja na sončnico, pa nagrbančeni gomolji, ki so tudi užitni, spominjajo na krompir. Iz njih lahko pripravimo različne jedi, uživamo jih lahko surove ali toplotno obdelane. Izkopavamo jih vse od septembra pa do konca oktobra, ko se nadzemni deli rastline posušijo. Najbolje jih je izkopavati sproti, saj se zelo hitro posušijo. Tisti, ki jih boste izkopali spomladi, bodo nekoliko slajši, saj se bo v njih nakopičilo več inulina. Očiščene gomolje nato pomočimo v okisano vodo, sicer potemnijo. Takšne pa nato uporabimo po mili volji na tisoč in en način. Užitni so tanko narezani v solatah, skuhani kot priloge, pripravite ga lahko tudi kot krompirjev pire ali pražen krompir, lahko jih cvrete, pripravljate juhe, kreme za različne sladice ali celo spečete kruh.

Na vrtu ni zahteven    

Če želite topinambur posaditi na vrt, mu izberite le dobro odcedno zemljo. Praviloma je večletna rastlina, a ga gojimo kot enoletnico, saj jeseni izkopljemo gomolje. Če ga želite torej obdržati, nekaj gomoljev pustite v zemlji, iz katerih bo spomladi ponovno pognal. Dobro prenaša tudi sušo, čeprav mu je bližja ruša. Za sajenje je primeren čas zdaj ali pa v začetku pomladi. Če ga boste sadili zdaj, ga pokrijte s slamo ali listjem, do osem centimetrov globoko, z razmakom pol metra. Med rastjo ga nato enkrat okopljemo podobno kot krompir.